(INTERVJU) Sašo Dolenc: Zakaj čakamo, da se spet napolnijo bolnišnice?

29.08.2021 18:00
Filozof in fizik dr. Sašo Dolenc, soustanovitelj medija za tolmačenje in popularizacijo znanosti Kvarkadabra, ki ves čas zelo podrobno spremlja in proučuje epidemijo novega koronavirusa, pred novim zahtevnim obdobjem, v katerega Slovenija ne vstopa z dobrimi predpostavkami
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Dolenc, portret Foto: Robert BAlen (foto: Robert Balen)
Robert Balen

Spremljamo številke, smo v eksponentni rasti števila okužb, v rdeči fazi epidemije, prevladuje seveda delta različica novega koronavirusa. In kaže zobe. Mnogi s strahom, negotovostjo gledamo v jesen. Kakšna bo po vašem?

"Če sklepamo po dogajanju v državah, v katerih je delež cepljenih podoben kot pri nas, hkrati pa beležijo enako hitro rast novih okužb z različico delta, obeti za jesen niso dobri. Naša težava je, da se obnašamo, kot da nimamo opravka z bolj nalezljivo različico virusa, ki je marsikje že močno napolnila bolnišnice z bolniki, med katerimi prevladujejo necepljeni. Žalostno je predvsem, da bi veliko večino sedanjih in bodočih smrti, hospitalizacij in zapletov ob prebolevanju covida lahko brez težav preprečili s cepljenjem."

Kaj so glavni dejavniki po vašem, da v zadnjih mesecih nismo uspeli kot država in družba ustvariti pogojev za boljše izhodišče pred jesenjo, ko se med drugim spet začne tudi šola?

"Imeli smo zelo žalostno izkušnjo lanske jeseni in zime, ko smo bili v evropskem vrhu po številu umrlih, a se, kot kaže, nismo kaj dosti naučili. Spremljamo lahko tudi, kaj se trenutno dogaja v državah, ki so se že morale spopasti z izbruhom različice delta, zato nihče ne more reči, da ni vedel, kaj se lahko zgodi. Potrebujemo predvsem odgovorno uvajanje ukrepov, ki bodo imeli močno strokovno podporo in se hkrati ne bodo uklanjali raznim lobističnim pritiskom."

Pri precepljenosti Slovenija še vedno ne dosega zadovoljivih rezultatov. Kako se lotiti tega problema sedaj, ko je že nekoliko pozno? A verjetno vemo nekaj novih stvari o tistih, ki se ne želijo cepiti in predvsem niso monolitna skupina ljudi ...

"Strah pred cepljenjem je po raziskavah javnega mnenja v Sloveniji močnejši kot drugje po EU. Vendar Slovenci v povprečju ne vemo nič več ali manj o cepivih kot drugi Evropejci, prav tako nismo nič slabše naravoslovno izobraženi. Razlika v odzivu je večinoma posledica manjšega zaupanja, ki ga imamo v strokovne in uradne avtoritete. Vrednotenje učinkovitosti, varnosti, kakovosti in nujnosti cepljenja v urejenih družbah opravljajo za to usposobljene strokovne instance, ki imajo vsa pooblastila in zanje, da res temeljito preučijo vse podatke. Mediji nato te ugotovitve razumljivo posredujejo ljudem. Pri nas se je predvsem zaradi zmedenega in pokroviteljskega komuniciranja uradnih organov, nekonsistentnih ukrepov, čudaških izjav dela stroke in neodgovornega poročanja nekaterih medijev razširil dvom o avtoritetah, ki bi jim bilo smiselno zaupati."

Argumentacija, da cepiva dobro ščitijo pred hospitalizacijo in smrtjo, sedaj se objavljajo tudi podatki, koliko je v bolnišnicah cepljenih in koliko necepljenih, očitno mnogim ne zadošča. Kako jih še prepričati?

"Potrebujemo iskreno, argumentirano in odgovorno javno razpravo, v kateri se konstruktivno soočajo morebitne dileme, pomisleki in pojasnila stroke. Odgovorno se moramo obnašati vsi: politiki, uradniki, strokovnjaki, novinarji in državljani. Ko enkrat soočimo argumente in pridemo do ugotovitev, je treba stopiti korak naprej. Ne moremo vedno znova odpirati enih in istih vprašanj. Ko je dokazov dovolj, resni mediji ne smejo več objavljati stališč, za katere je bilo že argumentirano pokazano, da ne držijo. To velja tako za covid, za cepljenje kot za podnebne spremembe. Razprava o že doseženem večinskem strinjanju se ponovno odpre le, če pride do pomembnega novega spoznanja."

Sašo Bizjak

Smo tik pred šolo. Verjetno se okužbam tam in delnim zaprtjem šol, karantenam razredov in podobnemu ne bo mogoče izogniti. Kaj je pri šolskem režimu ključno? Bodo zaradi delte nujni drugačni ukrepi?

"V dobi širjenja zelo nalezljive različice delta en sam ukrep ni več dovolj. Da bi kar najbolj učinkovito preprečili širjenje virusa na otroke, ki se še ne morejo cepiti, bi bilo najbolje, da bi vsi v šolah nosili kvalitetne maske, da bi prostore učinkovito zračili, se redno testirali in se v čim večjem deležu cepili. Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je pravkar objavil analizo množične okužbe v kalifornijski šoli, ko si je necepljena učiteljica med branjem snela masko in v razredu tako okužila kar polovico učencev. Med otroki, ki so sedeli najbližje učiteljičini mizi, se jih je okužilo kar osem od desetih."

Na najbolj elementarne ukrepe smo kar malo pozabili: torej maske, zračenje, distanca. Je čas, da jih spet bolj intenzivno obudimo, kajne?

"Vsekakor. Skorajda neverjetno je, da kar čakamo, da se nam ponovno napolnijo bolnišnice, šele potem se bomo morda bolj aktivno zganili. Ni mi jasno, zakaj se ne zgledujemo bolj aktivno recimo po Italiji in Avstriji, ki imata bistveno večji delež cepljenih in bolj temeljite ukrepe, pri čemer ni opaziti tako močnega nasprotovanja, kot ga pri nas izvajajo nekatere interesne skupine in posamezniki. Še enkrat bi poudaril, da imajo v tako resni situaciji, kot je trenutna pandemija, veliko odgovornost tudi mediji, ki lahko z odgovorno uredniško politiko pomembno vplivajo na javno mnenje."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta