(INTERVJU) Ernest Škrjanec: Delamo samo to, kar bi morala država

Matematika je enostavna, pravi Ernest Škrjanec, direktor Inštituta Back to the village, ki zagotavlja, da lahko naselje hiš, namenjeno mladim družinam, postavijo za pičlih 50 tisoč evrov za hišo. Ob predpostavki, da občina podari zemljišče, komunalno infrastrukturo pa uredijo s pomočjo države, lokalnih podjetij, tudi donacij. Zanimanje potencialnih kupcev je preseglo vsa pričakovanja, interes pa izrazilo skoraj 20 slovenskih občin. Kje bo zasajena prva lopata?

Z neprofitnim projektom Hiše za mlade družine ste povzročili kar nekakšen vihar, mladim pa dali upanje, da je stanovanjski problem mogoče rešiti tudi z nekoliko bolj omejenimi sredstvi. Je bilo težko priti do županov?

"Sploh ne. Prvega smo kontaktirali župana v Ajdovščini, hitro je pristal in podpisali smo pismo o nameri. Vse ostale občine so se nato javile same, niti enega župana nismo klicali, v nekaterih, tudi na Ravnah na Koroškem, so nas kontaktirali direktorji oziroma direktorice občinskih uprav. Interes je do tega trenutka izrazilo že skoraj 20 slovenskih občin. Trenutno smo zasuti z delom in nam niti na kraj pameti ne pride, da bi novačili nove občine. Smo pa bili na začetku nekoliko nerodni in nismo preverili, ali imajo občine sprejete primerne občinske podrobne prostorske načrte, nekatere tudi primernega zemljišča niso imele v lasti. Zaradi tega se lahko potem zavleče. Sem pa razočaran nad odnosom države, ki je popolnoma neodzivna. Minister Janez Cigler Kralj nam je zagotovil pomoč, tudi z nekaterimi drugimi ministrstvi smo bili v pogovorih, a so zdaj neodzivni. Čeprav mi delamo samo to, kar bi v prvi vrsti morala početi država."

Kaj je trenutno vaša prioriteta?

"Čim prej bi radi postavili prvo hišo oziroma prvo mini naselje. Toliko, da javnosti, tudi nekaterim skeptikom, dokažemo, da se da. To je trenutno naš fokus in vse delamo v smeri, da se uresniči. Tudi če v startu postavimo hišo, mogoče samo eno, pa tudi če še ne bo imela vseh priključkov. Toliko, da lahko pokažemo nekaj konkretnega."

Kje bi lahko stalo prvo naselje hiš?

"Zelo dobro nam kaže na severnem Primorskem, interes tam, tudi lokalnih skupnosti in podjetnikov, je precej velik. Blizu smo v Lendavi, kjer nam zemljišča ne morejo podariti, saj imajo v občinskem odloku zapisano, da ga lahko zgolj prodajo, a po 15-odstotni tržni vrednosti, kar tudi ni neki strašen strošek. Precej optimističen sem za Ajdovščino, na Ravnah na Koroškem pa težave predstavlja zemljišče, ki je za razliko od tistega v Lendavi strmo. A sem kljub temu optimist. Čeprav še vedno čakam klic ravenskega župana Tomaža Rožena, s katerim smo se na začetku pogovarjali o dveh hektarjih velikem zemljišču. Saj ni težava, če so se na Ravnah odločili, da bi zemljišče zmanjšali, rad bi samo, da pove, da potem tudi mi vemo, pri čem smo."

Kako velika bodo prva naselja?

"Ideja je bila, da bi pridobili okoli dva hektarja veliko zemljišče, a se to, vsaj v začetni fazi, ne bo izšlo. Kljub temu da so nekateri župani v startu dali roko in nam tako veliko zemljišče ponudili. V Lendavi se obeta do deset hiš, podobno v prvi fazi v Ajdovščini, Šentilj ima dve zemljišči, tam bi lahko zraslo 30 hiš. Pogovarjal sem se z županom Radelj ob Dravi, ki je ponudil dva hektarja veliko zemljišče, a je sedaj našel še eno opcijo, ki je nekoliko skromnejša. Kot kaže, bodo prva naselja obsegala od deset do dvajset hiš, v prihodnosti pa bodo nastala tudi večja, na katerih bi lahko stalo 50 hiš."

Ampak zgodba Inštituta Back to the village se je začela že pred tem projektom …

"Vse izvira iz Goriških brd, iz vasi Slapnik. Takrat sva s kolegom iskala zapuščeno vas, v kateri bi potekal resničnostni šov, tekmovalci, ti bi prišli iz 17 držav, pa bi vas pod strokovnim vodstvom obnovili. V šovu ne bi bili v osredju odnosi, ampak bi bil izključno izobraževalno naravnan. Da bi ljudje videli, kako se lotiti obnove starejše, slabo vzdrževane hiše na podeželju. Vas bi bila tudi prehransko samozadostna, imela bi vrt, ki bi omogočal preživetje."

Kje se je zalomilo?

"V Sloveniji je nekaj več kot 50 zapuščenih vasi, vas Slapnik je gotovo najlepša, pa ne samo v Sloveniji, ampak širše, tudi lokacijsko je zelo primerna. Sporazum z občino Goriška brda smo imeli sklenjen, a se je zalomilo, saj ena od solastnic objekta, ki se nahaja sredi vasi, svojega deleža ni želela prodati. Kljub temu da gospa že dolga leta živi v Avstraliji. Nato sva začela iskati alternativo, pogledovala sva proti Italiji, Benečiji. Tam je zanimiva vasica, od katere je ostalo le nekaj temeljnih kamnov. Za tisto se potem nisva odločila, boljša je bila vas v provinci Parma, a prišla je korona, Italija se je maksimalno zaprla, v takšnih razmerah ne bi bilo pametno snemati, sploh ob tako veliki produkcijski ekipi. Tuhtala sva naprej in se spomnila projekta Hiše za mlade družine, ki se je, kot vidite, odlično prijel."

Kako odgovarjate direktorju Stanovanjskega sklada RS, ki se mu ne zdi realno, da bi lahko hiša stala zgolj 50 tisoč evrov?

"Od samega začetka obljubljamo, da lahko postavimo hišo za 50 tisoč evrov. Če bi se cena zvišala, bi se zvišala zaradi stroškov ureditve komunalne infrastrukture, dodaten strošek lahko predstavlja tudi zemljišče, če ga občine ne bi dale brezplačno. Cena 50 tisoč evrov za hišo je zagotovljena. Res so trenutno težava podražitve surovin, ampak ta cena še vedno velja, okej, plus, minus tri tisoč evrov, več nikakor ne. Če bodo občine za svoje občane zemljišče namenile brezplačno, lahko to zelo poceni končno ceno. Na tak način lahko občina gre naproti. Velik je lahko strošek ureditve komunalne infrastrukture, dovoznih cest in podobnega. S temi težavami se soočamo na Ravnah, kjer je zemljišče na strmem pobočju. Kolikor smo se pogovarjali z arhitekti, bi lahko ta ureditev na Ravnah stala okoli 30 tisoč evrov. A bomo tudi ta strošek poskušali znižati s pridobitvijo državnih sredstev, s pomočjo lokalnih podjetij in podobno. Rad bi pa jasno poudaril, da če iz sekundarnih virov pokrijemo strošek komunalne ureditve in občina zemljišče zagotovi brezplačno, bo končna cena 50 tisoč evrov."

Ampak tudi če bo cena hiše na koncu 70 ali pa 80 tisoč evrov, bo to še vedno izjemno poceni.

"Absolutno. Čeprav mi bomo naredili vse, da se bomo čim bolj približali oziroma dosegli ceno 50 tisoč evrov."

Pa so občine pristale, da vam oziroma v končni fazi svojim občanom zemljišče odstopijo brezplačno?

"Interes je nad, poudarjam, nad pričakovanji. To je bil največji izziv, preden smo se lotili, spraševali smo se, ali bo sploh kakšen župan za to, na koncu pa se je izkazalo, da so težave tukaj minimalne."

Kakšne bodo torej hiše, ki bodo na voljo mladim družinam?

"Naš namen je, da družina dobi hišo na 300 kvadratnih metrov velikem zemljišču. Tukaj se bomo sicer morali nekoliko prilagoditi, saj ima večina občin v odloku minimalno kvadraturo določeno pri 400 kvadratnih metrih. Pred hišo sta predvideni dve parkirni mesti, zadaj zelenica oziroma vrt. Opcija so samostojne hiše ali dvojčki. Ravenski župan je na prvem sestanku izrazil željo, da se pogovarjamo o samostojnih objektih, županu v Ajdovščini tudi dvojčki ne predstavljajo težave. Hiša bo imela okoli 70 kvadratnih metrov in bo sestavljena iz dnevnega prostora s kuhinjo, kopalnice, hodnika, spalnice in ene ali dveh otroških sob, kjer se nagibamo k dvema. Hiša bo zgrajena na ključ, vanjo bodo kupci morali prinesti samo še pohištvo."

Večkrat ste dejali, da bodo hiše pripeljane iz tujine. Na slovenskem trgu se takšne cene ne da doseči?

"Sem velik lokalpatriot, ampak žal se je res ne da. Nihče se ne more niti približati tej ceni. Imam že skoraj 50 predračunov, tudi slovenskih. Mogoče kdaj v prihodnosti, ampak trenutno za to ceno ne gre. So kakšni manjši proizvajalci, ki so načeloma cenejši od večjih, a kljub temu še vedno precej predragi. Je pa trenutno še več opcij, ena je čisto betonska, gre za inovacijski sistem, modularno sestavo, druga je tipična pasivna, pogovarjali smo se tudi o hišah, ki bi jih natisnili s 3D-tiskalnikom, a iz tega potem ni bilo nič. Najverjetneje bomo imeli tri dobavitelje iz tujine. Vam pa povem, da hiše ne bodo prišle iz Kitajske, kot namigujejo nekateri, in bodo imele vse certifikate, ki jih zahteva Slovenija."

Koliko ljudi sestavlja Inštitut Back to the village?

"Trenutno smo trije, tukaj pa so še zunanji pomočniki za družbena omrežja, sodelujemo z arhitekti, pogosto nas kličejo tudi podjetja, ki bi se pod pretvezo pomoči šla biznis. Takih ne potrebujemo, bomo pa veseli vsakega, ki bi se pridružil projektu in bi lahko pomagal. Materialno, finančno ali intelektualno."

Verjetno vas kličejo tudi potencialni kupci. Veliko vprašanj v povezavi z vašim projektom dobimo tudi mi, v medijih.

"Neizmerno veliko je prošenj, klicev, elektronskih sporočil … Okoli 30 nas je klicalo samo za lokacijo na Ravnah na Koroškem. Obljubljena dežela pa je Ajdovščina. Klici prihajajo tudi iz Gorenjske, družine bi tam prodale nepremičnino in se preselile v Ajdovščino, tudi tega je veliko."

Kako dodelan pa je v tej fazi razpis, kdo se bo sploh lahko prijavil?

"Razpis bomo dali ven, ko bomo imeli pridobljeno gradbeno dovoljenje. Nočemo prej, saj smo že zdaj zasuti s prošnjami, v tem času pa smo se tudi naučili, da z informacijami ne smemo iti v javnost, dokler ni vse črno na belem. Stanovanjski sklad ima zgornjo mejo za mlade družine postavljeno pri 35 letih. Mi ne bomo tako striktno gledali na leta, mlado družino bo predstavljal tudi mlad par, prednost pa bodo imeli domačini. A sem prepričan, da kjerkoli bomo gradili, bomo zgradili premalo hiš, da bi zadostili vsem potrebam."

Kakšni so torej vaši cilji za leto 2022, s čim boste konec leta zadovoljni?

"Mislim, da bi nekaj manjših naselij moralo stati, a o številkah ne bi. Naselja, ki bodo na ravnini in kjer bo manjša količina hiš, do 15, se da narediti sorazmerno hitro. Ko je vse pripravljeno, je hiša postavljena v treh tednih do enega meseca, s tem da jih postavljajo več hkrati. Je pa res, da ureditev naselja in postavljanje hiš gresta hitro, precej hitreje od pridobivanja dovoljenj in urejanja dokumentacije."

Se vam zdi, da so župani letos še posebej prilagodljivi in preračunljivi zaradi dejstva, da bodo jeseni lokalne volitve?

"V to smo šli načrtno, ampak kolikor opažam, ni neke samopromocije županov, veliko jih reče, da si projekta želi, da občina ne bi stagnirala in bi pridobila mlade ljudi, družine. Ocenil bi, da imajo res dober namen, preračunljivcev, kot kaže, je zelo malo, kar je izjemno pohvalno."