Gospodarstvo o predlogu kolektivne pogodbe: "Sindikati si želijo previsoke plače"

Jelka Zupanič
19.03.2019 19:28

GZS bo sindikatom sporočila, kako bodo podjetja ocenila predlog gospodarske splošne kolektivne pogodbe. Že na prvi pogled pa za GZS ni realno, da bi bile najnižje plače minimalne in bi se najvišje začele pri 2900 evrih bruto.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sindikati bi plačno lestvico razdelili v devet tarifnih razredov.  
Andrej Petelinšek

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo skupaj s podjetji in panožnimi združenji preučila vsebino predloga splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, ki ji jo je poslalo šest reprezentativnih sindikalnih central, so včeraj sporočili iz zbornice. "Že po prvem branju pa ugotavljamo, da so predlogi reprezentativnih sindikalnih central, povezani s plačami, zelo visoki in niso realno izhodišče," so komentirali. Ter dodali, da je lahko namen predloga splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo le določitev minimalnih plačnih standardov ter drugih pravic in obveznosti v celotnem zasebnem sektorju.

Najnižja bruto plača v gospodarstvu 940 evrov bruto

Kakšna so v predlog bodoče splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ujeta plačna pričakovanja šestih sindikalnih central? Zbornica podrobnosti ni razkrila, po poročanju Radia Slovenija pa naj bi bili v sicer zaupnem gradivu sindikati plačno lestvico razdelili v devet tarifnih razredov.
Plača v prvem tarifnem razredu bi bila enaka minimalni plači. Delavec, ki opravlja v gospodarstvu enostavna dela in nima dokončane osnovne šole, bi torej dobil za mesec dni dela najmanj 940,58 evra bruto plače. Zdaj so v nekaterih kolektivnih pogodbah, že dolgo opozarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, plačne osnove, ki "dosegajo vsega 350, 400, 500 evrov, in če se bo približala kriza, bomo brez plačnih pogovorov spet padli na te osnove". Zato, dodaja Jerkičeva, v zasebnem sektorju "potrebujemo nov pogovor o plačah, saj sedanji plačni sistem za naše zaposlene ni dober". S predlogom splošne kolektivne pogodbe bi skratka odpravili razkorak med najnižjimi osnovnimi plačami po tarifnih razredih in minimalno plačo, ki jo določa zakon.

Najvišje plače 2900 evrov bruto in več

Kakšne plače naj bi prejemali izobraženi s srednjo šolo? V petem tarifnem razredu naj bi po predlogu sindikatov delavec, ki opravlja bolj zahtevna dela in ima dokončano srednjo šolo, mesečno zaslužil najmanj 1670 evrov bruto plače. Za zahtevna dela delavcev s srednjo poklicno šolo, bi smela najnižja mesečna plača znašati 1413 evrov. Plače v najvišjem, devetem tarifnem razredu, pa ne bi smele biti nižje kot 2920 evrov bruto mesečno. Najvišje mesečne bruto plače, ki bi jih prejemali za izjemno pomembna in najbolj zahtevna dela zaposleni z visoko šolo, magisterijem in doktoratom, bi se torej začele z vsaj 2900 evrov bruto, sindikati pa predlagajo, da bi bili ti zaposleni upravičeni tudi do več dodatkov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta