Nasprotniki ustavno zagotovljene pravice do splava so se v nedeljo dopoldne tretje leto zapored zbrali v Kopru in se zavzemali za zaščito še nerojenega življenja. Tako kot lani so se sočasno in v neposredni bližini zbrali tudi nasprotniki Pohoda za življenje, v bran ženskim pravicam do avtonomije nad lastnim telesom in svobodnim odločanjem o rojevanju otrok.
Po ocenah organizatorjev se je Pohoda za življenje udeležilo 350 ljudi, protishoda pa 150. Udeleženci obeh shodov so se za nekaj minut srečali ob kovinski ograji, kjer so se z vzkliki in transparenti soočili iz oči v oči. Med protestnike se je postavila policija, a se je dogajanje kljub nekolikšni napetosti izteklo mirno.
Protishod v bran reproduktivnim pravicam
Prvi so se na Titovem trgu zbrali branitelji pravic žensk do umetne prekinitve nosečnosti, ki je v Sloveniji v celoti zakonita in ustavno zaščitena. Protishod s sloganom Obranimo nadzor nad lastnimi telesi! je tudi letos organiziral Socialistrski bralni krožek (SBK).
Na transparentih med udeleženci je bilo mogoče prebrati sporočila, kot so: "Kaj pa po rojstvu?", "Rodimo, ko želimo", "Splav lahko reši življenje" in "Branimo reproduktivne pravice". Protestniki so opozarjali na pomen dostopnega in varnega splava. Po njihovem mnenju omejevanje pravice do umetne prekinitve nosečnosti povečuje družbeno neenakost in najbolj prizadene ženske v ranljivejših socialnih položajih.
"Hočem, da obstaja izbira!"
"Pogosto mislimo, da je pravica do umetne prekinitve nosečnosti samoumevna in da bo tukaj za vedno, ampak se je za njo vedno znova treba boriti," je dejala udeleženka protishoda Lana Guček iz Ljubljane. "Argumenti nasprotnikov splava so nesmiselni, saj govorijo zgolj o še nerojenem otroku, ne zanimajo pa se za njihovo skrb po rojstvu. Njihov pohod za življenje je pravzaprav le pohod za rojstvo in nič drugega," je bila kritična protestnica.
"Protishoda sem se udeležila, ker hočem, da obstaja izbira! Če zakon ukineš, izbire ni. Samo ženska lahko presoja o etičnosti splava ter svoji vesti in odgovornosti, ne pa država. Žensk ne bi smeli siliti, da rodijo otroka, če si tega ne želijo," je prepričana Jadranka Vesel, sicer dolgoletna socialna ekonomistka. "Sprašujem se, o kakšni pravici do življenja govorijo na Pohodu za življenje. Ali ima ustreljeni otrok v Gazi pravico do življenja? Zakaj ne protestirajo zanje?" je še dodala.
"Največja pravica ženske je biti mama"
Nasprotniki splava so se medtem zbrali v ograjeni koprski Taverni v družbi pisanih balonov in napisov: "52 dni po spočetju otrok kolca", "Dojenčki so luštkani" in "Največja pravica ženske je biti mama". Shod, ki pravice še nerojenega ploda postavlja nad pravico ženske o avtonomiji nad lastnim telesom, je priredil Zavod mreža za življenje in enakopravnost, tokrat pod geslom: "Srce bije že 22. dan po spočetju!"
"Tukaj sem, ker verjamem v zaščito življenja. Veliko ljudi si želi posvojiti otroke, zato se mi zdi posvojitev boljša alternativa od splava. Če pa je ogroženo življenje matere, je to drugačna situacija," je povedal udeleženec Pohoda za življenje David Belac iz Kopra, nekdanji dijak Škofijske gimnazije Vipava.
Mnogi udeleženci Pohoda za življenje so poudarjali pomen družinskih vrednot in spodbujanja čim večjega števila otrok. "Socialna ogroženost mater ne bi smela biti izgovor za splav. Imamo veliko socialne pomoči, na primer Karitas in Rdeči Križ. Tudi edinci so pogosto osamljeni in si želijo sorojencev, zato jim jih dajmo," je povedala upokojena babica Nataša iz Kopra.
Nekateri udeleženci Pohoda za življenje se zavzemajo za popolno prepoved splava in kaznovanje tistih, ki jih izvajajo, medtem ko so drugi nekoliko zmernejši. "Mislim, da v Sloveniji ne bi smeli prepovedati pravice do splava, saj za kaj takega naša družba še ni pripravljena," je prepričana Petra Burnik iz organizacije Mladi za življenje. "Najprej je treba ljudi ozavestiti o tem, kaj vse splav za sabo lahko prinese, šele nato se lahko pogovarjamo o takšni zakonodaji" je dejala.
Več kot 450 podpisov za prepoved shoda
SBK se je na napovedani shod odzval tudi z zbiranjem podpisov za peticijo za prepoved tovrstnih shodov v Mestni občini Koper. Do nedelje jo je podpisalo 459 ljudi. Shod organizatorji predstavljajo kot pobudo za zaščito še nerojenega življenja, kritiki pa ga vidijo kot poskus omejevanja reproduktivnih pravic žensk. Na občino je bil naslovljen tudi poziv več lokalnih organizacij, naj dovoljenja za shod Pohoda za življenje ne izda, vendar neuspešno.
Na protestih smo udeležence povprašali o peticiji. Podporniki splava so jo večinoma podpisali in menijo, da nasprotna stran "zlorablja besedo ljubezen" ter da "takšna retorika ne sodi v Koper". Nasprotniki splava pa poudarjajo pravico do demokratičnega izražanja mnenj.
