V Semedeli, v okolici Osnovne šole Dušana Bordona, so se v minulih dneh pojavili številni grafiti. Neznanci so zidove pomazali z nacistični simboli in nacionalistični zapisi, uperjenimi proti priseljencem. Policisti za storilci še poizvedujejo. Novi grafiti so se pojavili tudi v Izoli.
Na koprski policijski upravi so potrdili, da so v nedeljo kmalu po poldnevu dobili prijavo o grafitih v okolici osnovne šole v Semedeli. Občan je prijavil, da je poleg napisov s sovražno vsebino tudi več kljukastih križev. Policisti preiskujejo kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter poizvedujejo za storilci. Opravili so ogled in v okolici šole našteli sedem grafitov s sovražnimi napisi.
V soboto zvečer so policistom iz Izole poročali, da je nekaj pred 21. uro skupina mladostnikov na avtobusni postaji, pri tamkajšnji trgovini, na pročelje hiše narisala grafit. V enem od izolskih blokov pa so mladostniki razbijali vaze, polivali sokove in barvo po hodniku. Povzročili so za sto evrov škode. Že pred dnevi so, kot smo poročali, neznanci oskrunili tudi posvečeni pravoslavni križ na zemljišču pri avtobusni in železniški postaji.
Kaj pomenijo napisi, ki so se pojavili v Semedeli? Izraz 1488 je kratica, ki se uporablja v nekaterih skrajno desničarskih in rasističnih krogih. Številka 14 simbolizira frazo štirinajstih besed - "We must secure the existence of our people and a future for white children" ("Zagotoviti moramo obstoj našega ljudstva in prihodnost za belske otroke"), 88 pa je kratica za "Heil Hitler", pri čemer je "H" osma črka abecede, zato se pogosto uporablja kot zamenjava za "HH".
Na stenah se je pojavil tudi keltski križ, ki so ga številne ekstremistične skupine vzele za svojega in je postal simbol "bele nadvlade". Keltski križ ima sicer bistveno starejši izvor in povsem drugačen pomen, povezan s keltsko kulturo, zgodnjim krščanstvom in simboliko kroga kot večnosti. Prav ta iztrganost iz zgodovinskega konteksta in namerna ideološka zloraba sta razlog, da danes simbol sproža nelagodje in kontroverzne interpretacije.
Pogosta je tudi desnosučna svastika, ki jo je v Evropi pred 1. svetovno vojno "posvojilo" več organizacij. Pred 2. svetovno vojno pa sta jo "posvojili" še Hitlerjeva Nacistična stranka in nacistična Nemčija. Nacistična stranka jo je uporabljala kot simbol nemškega nacionalističnega ponosa. Za Jude in druge žrtve nacistične Nemčije je postala simbol terorja.
Zapise na pročelju šole je obsodila tudi občinska svetnica Jadranka Šturm Kocjan, ki meni, da pri tovrstnem početju ne gre zgolj za vandalizem, temveč tudi za "odraz sovraštva, ki ogroža mir in dostojanstvo otrok, učiteljev in celotne skupnosti". Pozvala je tudi k dialogu o pomenu strpnosti, spoštovanja in zgodovinskega spomina.
Odziv Levice na pojavljanje nacističnih in sovražnih simbolov v Kopru
"Nacistični simboli, zapisi, kot je 'Ubi šiptarja', kljukasti križi in številka 1488 niso provokacija ali 'mladostna neumnost', temveč odkrito sovraštvo in poveličevanje nasilnih ideologij. Še posebej nedopustno je, da se to pojavlja v neposredni bližini osnovne šole – prostora, kjer bi morali otroci odraščati v varnosti, spoštovanju in vključevanju. Takšni zapisi nimajo mesta v Kopru niti v naši družbi. Fašizem, rasizem in pozivi k nasilju niso mnenje. So napad na človekovo dostojanstvo. Zato molk ni možnost," so zapisali.
Ogorčenje nad grafiti je izrazila tudi poslanka Tamara Kozlovič iz vrst Gibanja Svoboda. Zapisala je, da ti "niso 'mularija', niso 'provokacija' in niso stvar okusa. Gre za odkrito poveličevanje ideologije, ki je temeljila na izključevanju, nasilju in zločinih proti človeštvu," je prepričana. Od pristojnih inštitucij pričakuje jasno obsodbo, hitro ukrepanje in dosledno sankcioniranje.
S Kozlovič soglaša tudi občinski svetnik iz vrst Levice Alan Medveš. "Fašizem, rasizem in pozivi k nasilju niso mnenje. So napad na človekovo dostojanstvo. Zato molk ni možnost."
Oglasil se je tudi "prestopnik leta" Matej Tašner Vatovec, ki meni, da za nezadovoljstvo v družbi "niso krivi 'tujci', 'manjšinci' ali drugi dežurni krivci, ampak sistem, ki še vedno pušča na robu prenekatere," je zapisal na družbenem omrežju Facebook. Prepričan je, da družba potrebuje dogovor. "Dogovor, da pripeljemo v družbo mir. Dogovor, da spodbujamo in omogočimo razvoj. In dogovor, da okrepimo blaginjo."
