Dravske elektrarne Maribor (DEM) danes obeležujejo 60 let obratovanja hidroelektrarne Ožbalt, sicer najmlajše hidroelektrarne v zgornjem toku reke Drave do Maribora. Pogled v zgodovino pove, da so načrti za izgradnjo hidroelektrarne Ožbalt nastali že ob načrtovanju in projektiranju hidroelektrarne Vuhred. Za obe so namreč projektanti z razdelitvijo 34,84 metra višinske razlike predvideli enak vodni padec. Gradnja objekta je bila zaradi pomanjkanja prostora za organizacijo gradbišča, zahtevnosti prestavitve železniške proge in regionalne ceste ena najtežjih na reki Dravi. V dolžini dveh kilometrov je bilo treba spremeniti in dvigniti potek železniške proge, na levem bregu pa prestaviti 13 kilometrov ceste Maribor–Dravograd, ob čemer so zgradili tri viadukte in več manjših mostov.
Tako je prvi agregat hidroelektrarne Ožbalt začel obratovati 17. septembra 1960 in že v tistem letu proizvedel 48 gigavatnih ur električne energije. Drugi agregat je začel obratovati novembra 1961, tretji pa aprila 1962. Elektrarna je bila tako zgrajena v načrtovanem roku in v okviru predvidenega proračuna, so sporočili iz DEM, kjer zaradi koronavirusa niso pripravili javnega praznovanja.
Za pet let energije gospodinjstvom
Do sredine 70. let prejšnjega stoletja delovanja hidroelektrarne niso prekinjale večje okvare; prvi hudi izredni dogodek je bil 30. novembra 1976, ko je zaradi obilnega žleda na 110 kV daljnovodu Ožbalt–Vuhred kratki stik povzročil povratni udar in strojelom na tretjem agregatu. O obsežnosti okvare največ pove podatek, da je trajalo štiri leta, da je bil agregat v celoti obnovljen in je lahko začel ponovno obratovati. V kasnejših letih so DEM posodobile še prvi in drugi agregat. Med letoma 2000 in 2005 je bila elektrarna celovito prenovljena, s čimer so zaključili 208 milijonov evrov vredni projekt prenove vseh šestih zgornjedravskih elektrarn.
Hidroelektrarna Ožbalt danes proizvede približno 300 gigavatnih ur električne energije in prispeva desetino k celotni proizvodnji električne energije v DEM. V celotnem obdobju delovanja pa je proizvedla približno 18.000 gigavatnih ur, kar je primerljivo porabi vseh slovenskih gospodinjstev v obdobju dobrih petih let.
Lani dobrih pet milijonov evrov dobička
Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor, je ob tem povedal: "Niti kot podjetje niti kot družba v najširšem smislu si ne smemo dovoliti, da ne bi, na okoljsko in družbeno sprejemljiv način, izkoristili vseh danosti, ki so na razpolago in ki bodo tudi našim zanamcem omogočale energetsko samozadostnost. To imamo v mislih, ko raziskujemo in razvijamo nove projekte za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, katerih postavitev nas bo tudi v prihodnje ohranjala na zemljevidu razvojno naravnanih in družbenoodgovornih držav."
Nove naložbe v obnovljive vire
V Dravskih elektrarnah Maribor so nedavno pričeli prenovo jezu Markovci. Trajala bo približno šest let, saj lahko obnavljajo le eno pretočno polje na leto, čemur bo sledila še prenova najmlajše hidroelektrarne Formin, ki edina še ni bila prenovljena. V pripravi so študije za tri vetrna polja – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak. Na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin pa bi lahko prvi sončni paneli stali že prihodnje leto. V DEM načrtujejo tudi postavitev tako imenovanih hranilnikov električne energije, z zunanjimi partnerji in izvajalci pa načrtujejo še projekt izrabe geotermalne energije za proizvodnjo električne energije.
V preteklem letu so Dravske elektrarne proizvedle za šest odstotkov manj električne energije kot v letu poprej, z 240 zaposlenimi pa so imeli 67,7 milijona evrov prihodkov, kar je za pet odstotkov več kot leto pred tem. Čistega dobička je bilo za 5,1 milijona evrov, kar je za dve petini manj kot leta 2018. V letnem poročilu vodstvo družbe nižji dobiček pripisuje višjim odpisom vrednosti.