Jon Knez
Aleksandar Stanković, voditelj priznane in legendarne oddaje Nedjeljom u 2 (V nedeljo ob dveh), ki jo že 25 let vodi na Hrvaški radioteleviziji (HRT), je pred dvema letoma izdal knjigo Depra, v kateri opisuje svoj boj z depreseijo. Lani je pri Mladinski knjigi izšel še prevod v slovenščini. Po predstavitvi v Ljubljani, je bila v sredo predstavitev še v Mariboru. S Stankovićem se je pogovarjala Miša Molk.
Oddaja Nedjeljom u 2 se je skozi leta etablirala kot najbolj znan politični "talk show" ne le na Hrvaškem, temveč v regiji. Stanković je v oddaji, ki poteka v živo, gostil številne goste. Večinoma politike. Nikoli ni skoparil z vprašanji. Zmeraj je bil neposreden, provokativen spraševalec. Nikomur ni prizanesel. Številne oddaje so se v anale zapisale kot antologijske, legendarne. Od septembra z novo sezono oddaja več ni politična, temveč Stanković z gosti odtlej odpira tabu teme. Tudi je več ne snemajo v živo.
Za to se je odločil, ker se je politike nasitil, je povedal. "Oddaja je po novem depra šov," je šaljivo navrgel. "Sem v fazi kariere, ko si to lahko privoščim. To je podprlo tudi uredništvo. Gledanost na televiziji je sicer upadla, imamo pa boljšo gledanost na digitalnih platformah. Hrvati veliko raje gledajo politiko. Ampak na srečo delam na javnem mediju, tako da nisem odvisen od gledanosti. Delavci, ki mi trenutno nekaj delajo v hiši, so mi rekli, da odkar več ne gostim politikov, oddaje več ne gledajo. Eno publiko smo izgubili, pridobili pa drugo. Tako je. Ampak zdaj veliko bolj uživam v delu. Oddaje zdaj tudi posnamemo vnaprej," je dejal.
Stanković je posnel tudi več potopisnih oddaj Vjetar u kosi (Veter v laseh). Z motorjem je potoval po tujini in se pogovarjal z različnimi, zanimivimi ljudmi. Predlani je snemal v Sloveniji, ko sta se s predsednico Natašo Pirc Musar tudi skupaj peljala z motorjem.
Z depresijo se bori že 15 let. Na začetku je bilo težko, nato pa je začela terapija delovati, je dejal. "Ko mi zdravila ne pomagajo, si pomagam s samokontrolo. Zavedam se, da je težko obdobje, da mi primanjkuje elana, da me nič ne veseli. Ampak vem, da bo to obdobje minilo. In čakam. Težje je ljudem okrog mene. To kdaj traja en mesec, včasih pet. Preden smo predlani šli snemat Vjetar u kosi, sem imel res težko obdobje. Od januarja do maja nisem bil v redu. Skrbelo me je, kako bom takšen šel na pot. Nejevoljen, brez zagona. Poleg mene potopis dela še osem ljudi. Jaz sem vodja ekipe. Ko pa nimaš veselja za delo, to ni dobro. Nisem mogel odpovedati projekta. No, na vso srečo, se mi je stanje maja izboljšalo in smo v redu izpeljali. Lahko delam, ampak mi pa kdaj primanjkuje volje in motivacije. Nič me ne veseli," je opisal izkušnjo.
Nasplošno je o depresiji povedal, da se je ljudje pogosto ne zavedajo. Slišal je zgodbe več ljudi, ki so jim, ker niso vedeli, da gre za depresijo, razpadli zakoni. Sam je, kot pravi, imel podporo družine in prijateljev: "S podporo je veliko lažje. Ampak nasveti, naj razmišljaš pozitivno ne pomaga. Depresija je klinična bolezen, pomagajo ti lahko strokovnjaki. Omogočili so mi, da lahko kljub bolezni normalno funkcioniram."
K zdravniku se je odpravil leta 2010, ko se je počutil tako slabo, da ni bil sposoben ničesar. "Nisem se mogel normalno pogovarjati z ljudmi. Nisem imel apetita in nisem mogel spati. Počutil sem se tesnobno. Psihiater mi je rekel, da sumi na depresijo in me je poslal na nadaljnje preiskave. En mesec sem se vsak dan pogovarjal s psihoterapevtom. Nato so ugotovili, da imam srednje močno depresijo. Predpisali so mi antidepresive in me poslali na psihoterapijo. Prepustil sem se terapiji. Po treh mesecih je šlo malo na boljše, po šele osmih mesecih pa je prišel dan, ko sem se počutil popolnoma dobro. Petnajst let kasneje sem še zmeraj na terapiji. Da ne bo pomote, vzamem en antidepresiv na dan," je pojasnil.
V knjigi je opisal tudi izkušnjo najhujše nedelje. Ko se je počutil tako slabo, da ni bil sposoben odvoditi oddaje. Želel jo je odpovedati, pa ga je producentka vprašala, če lahko bere. Ko je potrdil, mu je rekla, naj samo bere vprašanja in naj ne razpravlja z gostom. Dolgo je Stanković skrival bolezen pred nadrejenimi. Prepričan je bil, da bi ga pod krinko skrbi poslali na bolniško in mu odvzeli oddajo. Nasploh ga je bilo na začetku strah, da bo javnost izvedela za bolezen. Sčasoma je to sprejel in tega ni več skrival.
Ob koncu pogovora je na vprašanje, če bo Vučić odstopil, odgovoril, da ne ve. Podpira pa študentske proteste: "Poteze študentov so zelo pametne. Niso agresivni, ne provocirajo. Všeč mi je gandhijevski način upora." O umetni inteligenci pa je rekel, da, ko bodo farmacevti izumili tableto, s pomočjo katere se boš lahko zaljubil, bo z nami konec.
