Ob prazniku Marijinega vnebovzetja mnogi verniki obiskujejo svetišče Marije Pomagaj na Brezjah. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore jih je na osrednji maši pozval k sledenju Božji volji. Izpostavil je pomen verovanja nasproti ateizmu in večnemu iskanju samega sebe. O pomenu vere je spregovoril tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl na Ptujski Gori.
Praznik Marijinega vnebovzetja je najstarejši Marijin praznik. Že kristjani v prvih stoletjih krščanstva so verovali, da v nebesih ni samo Jezus s svojo poveličano človeško naravo, ampak da je v nebesih tudi Marija, ki je bolj enaka ljudem in katere življenje je bilo stalna pripravljenost na izpolnjevanje Božje volje, je pojasnil nadškof metropolit Zore.
V tej veri in upanju so kristjani izražali svoje trdno prepričanje, da nebesa niso pridržana samo za Sveto Trojico in angele. Njihovo vero je Cerkev potrdila z versko resnico, ki jo je leta 1950 razglasil papež Pij XII. Jedro krščanske vere v vnebovzetje je tako, da je Marija premagala smrt in je bila, tako kot njen sin, z dušo ter telesom vzeta v nebesa.
Kot je dejal Zore, kristjanom odpre oči in pokaže pravo držo v življenju prvi blagor, zapisan v evangelijih, to je blagor tistemu, ki veruje Božji besedi in sprejema Božjo voljo, kajti njegovo življenje postane rodovitno in njegova prihodnost se odpira v večnost. Ker veruje, je v svojem življenju odprt za Božje delovanje in v vsakem trenutku življenja sprejema in izpolnjuje Božjo voljo.
"Človek pa pozna tudi drugačno resničnost, pozna tudi zanikanje Boga. Pozna tudi zaprtost za Božjo voljo ali morda bolje rečeno: živeti hoče brez Boga, zadosten sam sebi. V tem napuhu hoče človek svet iztrgati iz Božje roke. A takoj, ko je človek nehal poslušati Boga in svoje srce odprl za besede, ki so ga vabile k samozadostnosti, k ošabnemu napuhu, se je raj razblinil. Človek brez Boga je nag in ogrožen. Ogroža ga stvarstvo okoli njega in ogrožajo ga ljudje okoli njega," je v pridigi dejal Zore.
Poudaril je, da današnji svet noče, da bi človek poslušal Boga in izpolnjeval njegovo voljo: "Z vsemi mogočimi pravicami ga postavlja na odprt prostor niča, kjer ni več smeri in ciljev, kjer ni več poti in izpolnitve, kjer ostaja samo še ta trenutek in človekovo iskanje samega sebe in svoje identitete." Vendar, kot je dejal Zore, brez Boga, ki človeku daje dostojanstvo, človek išče svojo podobo iz dneva v dan in vedno znova razočaran spozna, da ne ve, kdo je.
"Marija Vnebovzeta nas spodbuja, naj se ne ukvarjamo z zmajem in njegovimi teorijami, ideologijami, zakoni in vsem drugim, s čimer hoče človeka in svet iztrgati iz Božjih rok. Spodbuja nas, naj bodo naša srca naravnana na Boga," je vernike na Brezjah pozval Zore. "V zaupanju v Boga in v življenju z Bogom je naša moč," je današnjo pridigo sklenil ljubljanski nadškof, ki se je v preteklosti na Brezjah večkrat dotaknil različnih aktualnih družbenih vprašanj.
Zoretu so pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah, ki je bila 1. januarja 2000 razglašena za slovensko Marijino narodno svetišče, prisluhnili številni verniki, še več pa se jih bo na Brezjah zvrstilo čez dan. Maše bodo namreč ves dan in tako se bo razporedil tudi obisk. Vsako leto na praznični dan na Brezjah pričakujejo okoli 10.000 ljudi.
Verniki se zatekajo k Mariji po pomoč ob različnih življenjskih preizkušnjah in stiskah. Kot pojasnjujejo, na veliki šmaren pridejo na Brezje, da najdejo notranji mir, prosijo za zdravje in se zahvalijo. Številni izpostavljajo pomen tradicije in na Brezje hodijo vsako leto ali pa vsako leto obiščejo drugo slovensko Marijino svetišče.
Številni pridejo z družinami in obisk Brezij povežejo z obiskom sorodnikov ali prijateljev. Zlasti tisti iz bližnjih krajev pa priložnost izkoristijo tudi za rekreacijo in se na Brezje podajo peš ali s kolesom.
Na Štajerskem se največje množice vernikov ob Marijinem prazniku zbirajo na Ptujski Gori. V tamkajšnji baziliki Marije Zavetnice s plaščem je današnjo osrednjo mašo vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je v nagovoru zbranim prav tako spregovoril o pomenu vere. Po njegovih besedah danes stojimo na razpotju med kulturo življenja in smrti. "V kulturi smrti je življenje razvrednoteno, meje so zabrisane in človek je le sredstvo v rokah tistih, ki imajo moč odločanja in lahko sprejemajo zakone, ki niso po meri človeka," je dejal.
Po njegovem prepričanju je povod za takšno miselnost vse manj vere v Boga in s tem povezan upad vere v nebesa in pekel. "Pri mnogih ljudeh je ta ne-vera povezana z načinom življenja. Niso neverni zato, ker bi bili prepričani, da Boga ni; njihova nevera je bolj posledica prepričevanja samega sebe, da je zaradi načina življenja, ki ga živijo, bolje, da Boga ni," je dejal. Ob tem je izpostavil še, da ko je človeštvo našlo Boga, je našlo samo sebe. "Če izgubi Boga, je v nevarnosti, da izgubi samo sebe," meni.
