"Moj edini spomin seže v leto 1996, ko sem se proslave na Trgu republike ob petletnici Slovenije udeležila kot mlada gimnastičarka. Takrat je bila proslava narejena za ljudi," se je v središču prestolnice pozno popoldne spominjala 34-letna mimoidoča Vanja Kaučič. Ob 30-letnici slovenske državnosti je razočarana: "Marsikaj v tej državi ni v redu, in čeprav se ne poglabljam, mi gre veliko stvari 'na jetra'. Stanovanjska problematika mladih ljudi je ena teh stvari." Večkrat je navrgla, da je politično neopredeljena. Tudi zato smo jo ujeli v nasprotni smeri bučnega dogajanja, ko se je na Prešernovem trgu že začela zbirati množica protivladnih protestnikov in drugih udeležencev alternativne proslave ob dnevu državnosti. Glasno so povedali, da si ob jubileju države želijo in tudi zahtevajo več stvari: drugačnih politik, dostojnega in svobodnega življenja, pravičnejše in enakopravnejše družbe ...
Proti umiranju socialne države
Na proslavo, namenjeno vsem ljudem, je vabila Protestna ljudska skupščina, ki s petkovimi kolesarskimi protesti že ves mandat tretje vlade Janeza Janše jasno nakazuje nezadovoljstvo in protivladno držo. "Dan državnosti je praznik ljudstva, ne pa praznik političnih elit in enostranskega pripisovanja zaslug, kot ga udejanja vlada Janeza Janše," so poudarjali z Jašo Jenullom na čelu. Že v prvih minutah je bilo okoli spomenika nekaj vroče krvi, ko se je tam zbrala ekipa provokatorjev in razgrnila transparent z napisom Domoljubju pravite fašizem, da branite svoj komunizem. Številna policijska zasedba, tudi s konji, jih je ekspresno odstranila in omogočila mirno nadaljevanje zborovanja.
Proslave so se v znak protesta udeležili predstavniki opozicijskih strank Marjan Šarec (LMŠ), Tanja Fajon (SD) in Luka Mesec (Levica), aktivno so program tako imenovane antiproslave soustvarjali sindikalisti in številni predstavniki civilne družbe, med drugim tudi glasbenika Zlatko in Zoran Predin.
Boštjan Medik iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije nam je dejal, da je državi pod vladajočo politiko umanjkal socialni dialog: "Žalostno je, da nam umira socialna država, to nas skrbi. Vsi ukrepi, ki jih je ta vlada sprejela, gredo proti socialni državi, ki je ustavna kategorija." Želijo si napredka, svobodno in demokratično državo, je dejal Medik. Na vprašanje, kako interpretirati dejstvo, da sta v teku dve vzporedni proslavi ob dnevu državnosti, pa je Medik odgovoril: "To dejstvo govori samo zase."
Kaj zares pomeni enotnost
Med udeleženci so stališča vneto zagovarjali tisti, ki spomin na leto 1991 hranijo posebno živ. "Sodeloval sem v vojni za Slovenijo, ampak nisem se boril za Slovenijo, ki bo neprijazna do drugačnih, do prišlekov. Boril sem se, da bo to odprta država, ne pa država, kjer bo prisotna sovražnost," nam je povedal Jože Vidmar iz Slovenskih Konjic. Politikom je uspelo, da so ljudi razdelili na temah iz polpretekle zgodovine, je prepričan, "vsi bi morali gledati v prihodnost, ne pa v preteklost".
Podobno sta menili Breda Lindeman in Jožefa Marconato, ki sta nam dejali, da današnja Slovenija ni to, kar so si pred 30 leti državljanke in državljani želeli in obetali. Protesta sta se v zrelejših letih udeležili, ker želita "biti zraven, pokazati, da to, kar se dogaja, ni prav. Prava stvar pa naša trenutna vlada absolutno ni. Naj se dela in naj se dela v blagor ljudi, to pa bo mogoče samo takrat, ko bodo na funkcijah pravi ljudje."
A daleč od tega, da ne bi bilo mladih aktivistov. "Po 30 letih države smo še kar v osnovni fazi, imamo manj socialnih pravic. Ljudje so bolje živeli pred 40 leti," je menil 17-letni Peter, ki si želi dokončne osamosvojitve države, v smislu, da "državljani postanemo ekonomsko svobodni, da se digitaliziramo, stanovanja za mlade pa postanejo dostopnejša". In da bi bili enotnejši? Mladi protestnik odgovarja: "Ampak kaj pa zares razumemo pod enotnostjo? Enotni proti Janezu Janši? Ja, rad bi, da bi bili Slovenci enotni, ampak enotni v željah in pravih ciljih."
