Fiskalni svet kot neodvisen in samostojen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, vztrajno razlaga, da je državni proračun treba načrtovati realistično, in opozarja, da vlada tega ne počne. Če si vlada s preveč napihnjenim proračunom ustvarja prostor za dodatno porabo, s tem spodbuja pričakovanja gospodinjstev in podjetij, sporoča jim, da ima na voljo denar za dodatne pomoči, subvencije. "Oblikovanje visoke proračunske rezerve v letu 2023 sicer omogoča hitro ukrepanje vlade, a lahko determinira tudi njeno popustljivost pri različnih zahtevah glede porabe javnofinančnih sredstev," so za Večer pojasnili v fiskalnem svetu, ki ga vodi dr. Davorin Kračun.
Kako vlada načrtuje in porablja proračunski denar, zelo natančno spremljajo tisti, ki ji posojajo denar. To so tuji pospojilodajalci, za katere se uporablja izraz finančni trgi. "Odziv finančnih trgov na slabšanje javnofinančnega položaja običajno ni takojšen, temveč nastopi z odlogom, a je - ko do njega pride - nelinearen, močan. Odstopanja od proračunskih načrtov, ki za Slovenijo v letu 2023 že tako predvidevajo primanjkljaj, ki naj bi bil med največjimi v EU, lahko povečajo tveganja za izpostavljenost neugodnim odzivom finančnih trgov in s tem na daljši rok tudi tveganja za zagotavljanje ustrezne ravni javnih storitev," razlagajo v fiskalnem svetu. Torej več denarja ko bo vlada potrebovala za vračanje dolgov, manj ji bo v proračunu ostalo za financiranje javnih storitev.
Slovenija se je po njihovih besedah nazadnje znašla pod pritiskom finančnih trgov v letih 2012 in 2013. Takrat je zahtevana donosnost za državne obveznice presegala šest odstotkov, čeprav je javnofinančni dolg takrat še bolj občutno zaostajal za povprečjem EU kot zdaj. Takrat je znašal okoli 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v EU pa okoli 80 odstotkov BDP. Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je konec tretjega četrtletja 2022 javni dolg Slovenije znašal 41,75 milijarde evrov oziroma 72,3 odstotka BDP, v EU pa 89,7 odstotka BDP.
Zakaj se uporablja zadolževanje?
Skladno z zaostrovanjem denarne politike Evropske centralne banke (ECB) se od prve polovice leta 2022 višajo tudi stroški zadolževanja držav evrskega območja. "Pri tem je v zadnjem letu opaziti, da je večanje pribitkov za slovenske državne obveznice glede na referenčne nemške nekoliko bolj občutno kot za nekatere druge države, ki so v zadnjih letih s pribitki Slovenijo prehitevale, na primer Španija in Portugalska. To bo stroške proračuna višalo ob prihodnjih refinanciranjih, a bo ta proces postopen, tudi zato, ker je povprečna dospelost trenutno izdatnih državnih obveznic nekaj nad deset let, hkrati pa je domala ves dolg države izdan po fiksni obrestni meri," pojasnjujejo v fiskalnem svetu.
Nominalno je po podatkih urada Eurostat javni dolg Slovenije v tretjem četrtletju lani znašal 41,75 milijarde evrov. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je sploh mogoče realistično pričakovati, da bo Slovenija oziroma njeni davkoplačevalci dolg zmogli vrniti. V fiskalnem svetu pojasnjujejo, da sta pri vračanju državnega dolga bolj od samega vračila pomembna zlasti možnost in stroški refinanciranja zapadlega dolga. Vzdržnost dolga poleg obrestnih mer določa tudi gospodarska rast. Zato je nujno, da se zadolževanje v čim večji meri uporabi za oblikovanje gospodarskega potenciala.
Pričakovana dolgoročna gospodarska rast trenutno še presega pričakovane obrestne mere za dolg Republike Slovenije. Hkrati tudi trenutno stanje državne zakladnice izkazuje visoko likvidnostno rezervo na ravni okoli 13 odstotkov BDP. "Trenutne analize vzdržnosti dolga zato ne nakazujejo težav na kratek rok. Kljub temu pa se je treba zavedati vseh pritiskov na strukturno slabšanje položaja javnih financ, ki lahko ob vztrajanju in odsotnosti kompenzacijskih ukrepov že v nekaj letih privedejo do srednjeročno in dolgoročno nevzdržne dinamike javnega dolga," so nam odgovorili v fiskalnem svetu.
Višje plače ne zagotavljajo boljših storitev
Med odhodki državnega proračuna so tudi plače zaposlenih v javnem sektorju. V fiskalnem svetu razlagajo, da bi se morali oblikovalci ekonomske politike nujno zavedati, da gre pri povišanjih plač za trajen vpliv na javnofinančne odhodke. Povišanja na podlagi dogovorov vlade s posameznimi sindikati in poklicnimi skupinami v javnem sektorju bodo proračun bremenila tudi v prihodnje ne glede na gospodarske razmere.
Več denarja ko bo vlada potrebovala za vračanje dolgov, manj ji bo v proračunu ostalo za financiranje javnih storitev
"Zato je pomembno katerekoli dogovore, ki vodijo v povečanje odhodkov, preučiti tudi z vidika stabilnosti in srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Vlada bi se morala ob tem zavedati tudi dolgoročnih javnofinančnih izzivov, ki jih prinašajo demografske spremembe in zeleni prehod ter s temi in mnogimi drugimi izzivi povezani javnofinančnimi stroški," navaja fiskalni svet.
Ob tem izpostavlja, da v zasebnem sektorju lahko pride do povišanj plač, ko uspešno poslovanje podjetij oziroma višja produktivnost to omogoča. V javnem sektorju pa pri pogovorih o dvigih plač praktično nikoli ni govora o tem, ali bodo imele višje plače za rezultat tudi dostopnejše in bolj kvalitetne javne storitve.
O ukrepih za blažitev draginje in energetske krize v fiskalnem svetu ocenjujejo, da je v času draginje nujna porazdelitev bremen nastalega šoka med državo, gospodinjstva in tudi gospodarstvo. Čeprav je bila pomoč gospodarstvu v obdobju pandemične krize nujna za ohranjanje dolgoročnega potenciala, pa prav dobri gospodarski rezultati takoj po krizi tako kot visoki dobički pred krizo nakazujejo, da gospodarstvo razpolaga s kar nekaj rezervami za blaženje posledic draginjske krize.
Nerealistično ocenjevanje proračuna
Fiskalni svet vlado na nerealistično načrtovanje proračuna redno opozarja. "Ob zadnji oceni proračunskih dokumentov v jeseni 2022 smo poudarjali zlasti, da so določeni odhodki za leto 2022 precenjeni, med njimi zlasti investicije in transferji v sklade socialnega zavarovanja, deloma pa tudi stroški dela. Dejanska realizacija proračuna v letu 2022 je pokazala na upravičenost naših opozoril, saj so se s precenjenostjo predvsem navedenih kategorij odhodkov v 2022 priredile visoke osnove za odhodke v letu 2023," so nam pojasnili v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.
Draginjski ukrepi so v Sloveniji v pretežni meri splošne narave. Po oceni fiskalnega sveta je med tistimi, ki so veljali lani in veljajo letos, takšnih več kot štiri petine. "To je sicer precej podobno kot v večini držav EU, pri čemer pa velja, da so med državami EU velike razlike glede fiskalnega prostora za ukrepanje. Tudi zato si mora fiskalna politika z usmerjenim ukrepanjem prizadevati, da si v čim večji meri ohranja možnosti za posredovanje ob bodočih krizah," opozarjajo v fiskalnem svetu. Torej, ne vsega porabiti takoj oziroma porabo prilagoditi javnofinančnim zmožnostim države.
Ukrepi bi morali spodbujati tudi zeleni prehod
Podobno kot za ukrepanje ob pandemični krizi tudi za ukrepe za blažitev draginjske krize velja, da bi morali biti v čim večji meri ciljani oziroma usmerjeni na najbolj prizadete skupine prebivalstva, kjer podatki kažejo, da so bolj prizadeta gospodinjstva z nižjimi dohodki. Hkrati bi morali ukrepi lajšati tudi poslovanje podjetjem, ki jih visoki stroški energentov najbolj ogrožajo ob pogoju, da je njihova dejavnost rentabilna tudi v primeru daljšega obdobja z višjimi cenami energentov. Draginjski šok je v veliki meri strukturne narave, saj se cene energentov verjetno ne bodo vrnile na ravni pred krizo. Pričakovati kontinuirano pomoč države je zato v takšnih razmerah in takšnih pričakovanjih neustrezno, zato bodo v določenih delih gospodarstva prilagajanja nujna, nadalje razlaga fiskalni svet.
K temu dodaja, da bi morali ukrepi spodbujati tudi prehod na obnovljive vire energije, doseganje tega cilja pa otežujejo splošno zastavljene omejitve cen energentov. Takšno ukrepanje je do določene mere sicer smotrno, a hkrati zamegljuje delovanje censkih signalov in temu ustrezno prilagajanje porabnikov.
Vlada precej stavi tudi na evropska sredstva. Po navedbah fiskalnega sveta so prihodki državnega proračuna iz naslova evropskih sredstev v letu 2022 znašali 950 milijonov evrov, kar je za okoli 250 milijonov evrov ali eno petino manj od predvidevanj v rebalansu. V letih 2023 in 2024 naj bi ti prihodki znašali več kot 1,6 milijarde evrov na leto, kar je za 60 odstotkov več od doslej rekordnega leta 2014, ko so znašali dobro milijardo evrov.
"Izzivi glede porabe evropskih sredstev so večplastni. Običajna dinamika porabe sredstev iz večletne finančne perspektive je zaznamovana s koncentracijo porabe v zadnjem letu, ko je poraba še mogoča. Proračunski dokumenti tako na primer predvidevajo, da nam bo v prvih dveh letih veljavnosti nove večletne finančne perspektive 2021-2027 uspelo porabiti več kot petino vseh razpoložljivih sredstev, kar bi bilo izrazito povečanje učinkovitosti glede na izkušnje s preteklo perspektivo," ugotavljajo v fiskalnem svetu.
