Evropska unija je razcepljena tako navznoter kot navzven. Kaj jo bolj ogroža, notranje suverenistične sile, kot jih predstavljata Matteo Salvini in Viktor Orban, ali zunanji geopolitični pritiski s strani Rusije, Kitajske, pa tudi predsednika ZDA Donalda Trumpa?
Peterle: "Mene ne skrbijo toliko evroskeptiki, pač pa proevropska večina, ki ji manjka enotnosti. Vprašanje zunanjih vplivov gre skozi vprašanje enotnosti. Samo učinkovita Evropa lahko pridobi zaupanje državljanov in samo taka lahko na svetovnem odru odigra kakšno vlogo."
Brglez: "Zavedam se dejstva, da brez enotnosti navznoter ni mogoče delovati navzven. Suverenistično grožnjo dojemam kot večjo kot gospod Peterle. Potrebujemo Evropo, ki bo odgovarjala na probleme ljudi. Socialnodemokratski pogled je sam po sebi bližji komunitarnemu pogledu. Do socialne in ekološke države poskušamo priti skozi EU."
Prihajajoče volitve bodo prej otežile delo Evropskega parlamenta in s tem celotne EU, kot olajšale. V obtoku je več vizij razvoja EU, pet scenarijev, ki jih je predlagal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, potem vizija francoskega predsednika Emmanuela Macrona, svoj delež pa je prispeval ne nazadnje tudi slovenski predsednik Borut Pahor s tako imenovano Ljubljansko pobudo. Po kateri poti bo po vaše šla EU?
Brglez: "Prizadevati si moramo, da bo EU učinkovita. Subsidiarnost in proporcionalnost zagotavljata odgovore na bistvene probleme ljudi. Federalizem je utopična varianta, ker bi situacijo v EU še bolj razbil, po drugi strani pa vrnitev v mednarodno organizacijo nima smisla, ker je nekatere probleme mogoče reševati samo skupaj. Brez skupnega delovanja ne moremo reagirati na podnebne spremembe ali na vprašanje migracij."
Peterle: "Želel bi si, da bi presegli sliko, ki smo jo večkrat gledali v tem mandatu. V ponedeljek smo poslušali Macrona, v torek smo ploskali Angeli Merkel, v sredo smo kritizirali Orbana, v četrtek smo slišali Salvinija. Želel bi si modela, kot so ga postavili očetje EU. Takratni ključni ljudje so bili sposobni sesti skupaj, se pogovoriti in predstaviti skupno vizijo. Zdaj manjka ravno skupna vizija, pri čemer zame metoda ni ključna. V tem mandatu se je pokazalo, kako šibka je lahko medvladna metoda,
če se predsedniki držav in vlad ne morejo dogovoriti. Želim si, da bi suverenisti videli Evropo kot najboljši način, da okrepijo nacionalni vidik. V tem mandatu bo ključno, kako priti do večje enotnosti."
Milan Brglez: "Z vidika spoštovanja človekovih pravic je Slovenija obkrožena z nenormalnimi državami. Od spoštovanja človekovih pravic pa je odvisna moč EU"
Kako po volitvah?
Kdo naj bo novi slovenski evropski komisar?
Peterle: "Na razpolago je kar nekaj sposobnih imen, tudi v opoziciji. Želel bi, da pri izbiri ne bi prevladoval partijski princip, ampak kriterij politične kompetentnosti. Poiskati je treba človeka, ki se v zelo zahtevni evropski situaciji ne bo začel šele učiti, ko pride v Bruselj."
Brglez: "Imenovanje bo zelo zakomplicirano. Najprej na vladi v koaliciji 5 plus 1, nato pa v državnem zboru. Vnaprej je zelo težko napovedati, kako priti do človeka, ki bo dobil podporo v tako razdrobljeni vladi in parlamentu."
Peterle: "Tudi iskanje najboljšega imena za evropskega komisarja bi rad videl kot nacionalni projekt. Poziciji bi svetoval, da tudi po opoziciji pogleda, če je kdo tam v zalogi. Če bi bil šef Evropske komisije, pa bi si želel, da da vsaka država vsaj dve imeni."
Kdo naj postane novi predsednik Evropske komisije? Špicenkadidat, ki se bo preizkusil na evropskih volitvah, ali naj bo določen po kakšni drugi formuli?
Brglez: "Mislim, da smo oboji za špicenkandidate. Je pa res, da bi Evropski parlament znal predlog, ki ga bodo države članice tako ali drugače podale - tudi če bo drugačen od razmerja sil po volitvah, enkrat zavrniti, dvakrat pa že zelo težko."
Peterle: "Želel bi si, da bi bil Manfred Weber potrjen kot predsednik Evropske komisije, že zato, ker je postavil boj proti raku kot eno od ključnih prioritet Evrope. Ne moremo imeti več Evrope z več bolezni. Bo pa vsak v naslednjem mandatu zelo drago prodajal svojo kožo. Koalicija EPP in SD ne bo zadostovala za postavitev predsednika komisije, potrebni bodo še liberalci in zeleni."
Lojze Peterle: "Nikogar iz Luksemburga še nisem slišal, da bi rekel, da prihaja iz majhne države"
Lojze Peterle,
politik
Maja 1990 je postal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. V letih 1993-1994 in 2000 je opravljal funkcijo zunanjega ministra. Dvakrat izvoljeni poslanec Evropskega parlamenta se poteguje za svoj tretji mandat, tokrat s tretjega mesta na listi Nove Slovenije.
Milan Brglez,
politik
Mednarodni politolog je v politiko vstopil leta 2014 kot eden od ustanovnih članov SMC. Po sporu s predsednikom stranke in vlade Mirom Cerarjem zaradi spoštovanja človekovih pravic se je lani priključil SD, kjer vodi konferenco stranke. Letos je prevzel tudi vodenje Šahovske zveze Slovenije.