Pred bližajočimi se volitvami v Evropski parlament, ki bodo v drugi polovici maja, se na ravni celotne Evropske unije odvijajo aktivnosti za povečanje volilne udeležbe. Ta je na evropskih volitvah resnično nizka v primerjavi z udeležbo na volitvah v nacionalne parlamente. Od leta 2004 do 2014 je volilna udeležba na evropski ravni padla s 45,47 odstotka na 42,61 odstotka. Veliko slabše je v Sloveniji, ki je na repu po udeležbi na evropskih volitvah. "Leta 2014 je bila manj kot 25 odstotkov, s čimer je volilno telo pokazalo odnos do EU, pri čemer vemo, da je EU za nas koristna. Imamo višjo gospodarsko rast, smo bolj varni, obstaja cela vrsta standardov, ki izboljšujejo naše življenje v okvirih EU," je včeraj v parlamentu na posvetu o udeležbi na evropskih volitvah in izzivih Evropskega parlamenta povedal predsednik slovenskega državnega zbora Dejan Židan.
Raziskave kažejo, da ljudi zanimajo evropske teme
Koordinator kampanje "Tokrat grem volit" Stephen Clark iz generalnega direktorata Evropskega parlamenta je prejšnji teden v Strasbourgu poudaril, da si na ravni celotne EU prizadevajo prepričati ljudi, da njihov glas šteje. Predvsem se skozi kampanjo trudijo nasloviti ljudi, ki do zdaj niso videli nobenega smisla, da bi na evropskih volitvah oddali svoj glas. Ljudi se trudijo prepričati, da tokratne volitve so pomembne in da na podlagi raziskav vedo, da ljudi zanimajo teme, ki se bodo ali pa bi se mogle odviti v tej kampanji.
Kampanja po besedah Clarka že pridobiva podporo, saj se oglašajo prostovoljci iz celotne EU in na različne načine pomagajo pri kampanji - od španskih zvezdnikov, ki spodbujajo k oddaji glasov prek socialnih omrežij, do na primer univerzitetnih profesorjev, ki so pri kolegih na fakultetah dosegli, da se o pomenu Evropske unije in volitev s študenti pogovarjajo sistematično na predavanjih. Najnovejši podatki raziskave Eurobarometer kažejo pri nekaterih vprašanjih pozitivne premike, saj je delež ljudi, ki verjamejo, da njihov glas na evropskih volitvah šteje, prvič po dolgih letih presegel skeptike, ki temu ne verjamejo. Pomembno se je povišal tudi delež tistih, ki imajo o Evropski uniji pozitivno predstavo. Kot navaja Clark, se je tudi medijska obravnava evropskih tem v primerjavi s prejšnjimi evropskimi volitvami že povečala za 35 odstotkov. In kljub pričakovanemu odhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije poteka kampanja tudi na Otoku, kjer nagovarjajo 3,5 milijona drugih evropskih državljanov, ki tam živijo. Hkrati pa imajo že vse pripravljeno tudi za primer, da bodo Britanci volili – kampanja bo namreč zelo močna na spletu in socialnih omrežjih in tam se da relativno hitro ukrepati.
Temeljno vprašanje: Kaj počnejo politične stranke?
V Sloveniji v sodelovanju z Evropskim parlamentom pri kampanji za povišanje udeležbe sodeluje Inštitut za politični menedžment (IPM). Kot sporočajo, se osredotočajo na ozaveščanje in mobilizacijo zlasti mladih volivcev s ciljem dvigniti zavest o pomenu aktivnega državljanstva ter spodbuditi participacijo mladih na volitvah v Evropski parlament. Izvedli bodo 30 delavnic na srednjih šolah iz celotne Slovenije. Dogodke za študente, skupno 15, bodo izvajali v sodelovanju z različnimi študentskimi in mladinskimi društvi. Vse vsebine se bodo osredotočale na pomen demokracije, aktivnega državljanstva in udeležbe na volitvah ter na na pomen EU, Evropskega parlamenta in evropskih volitev.
