Če je februarja napoved oklestila za 0,6 odstotne točke in napovedovala 2,0-odstotno rast, zdaj pričakuje 1,9-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Rahlo je poslabšala tudi napoved za 2026, ki je po novem pri 2,3 odstotka.
EBRD je danes v uvodu v letno zasedanje sveta guvernerjev te mednarodne finančne ustanove s sedežem v Londonu, ki se ga bo udeležil tudi minister za finance Klemen Boštjančič, objavila najnovejše poročilo o gospodarskih obetih v regiji, kjer deluje.
V njem je nekoliko poslabšala napoved za regijo, ki poleg držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ter Zahodnega Balkana obsega še severni del Afrike, Bližnji vzhod, Turčijo in osrednjo Azijo. Po novem za območje, ki ga pokriva EBRD, za letos napoveduje 3,0-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,2 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz februarja.
Gre za drugo zaporedno znižanje napovedi, potem ko so analitiki EBRD že februarja pričakovanja glede na tista iz lanskega septembra poslabšali za 0,3 odstotne točke. Še vedno naj bi bila rast malenkost višja od 2,8-odstotne, ki jo je regija zabeležila lani in predlani.
Popravek navzdol v napovedih, ki ga je bila deležna večina držav z območja delovanja EBRD, je posledica povečane negotovosti v globalnem gospodarstvu in pričakovanega šibkejšega zunanjega povpraševanja, ki sta posledica carinske politike administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem povezanih trgovinskih trenj.
Prihodnje leto višja rast v regiji
V prihodnjem letu naj bi se rast v regiji okrepila na 3,4 odstotka, kar je nespremenjena napoved glede na februar. Tudi to napoved pa spremlja povečana negotovost zaradi trgovinskih sporov in geopolitičnih napetosti, npr. v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Znotraj regije EBRD je ustanova rahlo poslabšala tudi napovedi za Slovenijo. Po novem tako za letos napoveduje 1,9-odstotno krepitev slovenskega BDP, kar bi bil kljub poslabšanim pričakovanjem boljši rezultat kot v 2024, ko je po prvi oceni rast dosegla 1,6 odstotka.
Nova napoved je za 0,1 odstotne slabša od februarske, ko je EBRD svoja pričakovanja za Slovenijo glede na tista iz septembra lani že poslabšala za 0,6 odstotne točke. V 2026 EBRD Sloveniji napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, kar je prav tako 0,1 odstotne točke manj kot v februarski napovedi. Nove napovedi so precej skladne z najbolj aktualnimi pričakovanji drugih domačih in tujih ustanov.
EBRD je ob tem opozorila, da bo Slovenija kot zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo po pričakovanjih banke predvsem posredno, prek dogajanja v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah, čutila posledice globalnih trgovinskih trenj.
Obenem je Slovenija posredno izpostavljena protekcionizmu trenutne oblasti v ZDA tudi prek farmacevtskega sektorja, ki je v državi zelo močan, njegovo gonilo pa so predvsem dejavnosti švicarskih velikanov Sandoz in Novartis. Za oba so ZDA ključen trg in bi čutila posledice morebitne uvedbe visokih carin na farmacevtske izdelke.
Če globalna tveganja predstavljajo tveganje za nižjo rast slovenskega BDP, pa naj bi predvsem okrevanje javnih investicij rast spodbujalo. V 2026 medtem v EBRD pričakujejo nekoliko višje povpraševanje iz trgovinskih partneric znotraj EU, kar naj bi slovensko rast nekoliko okrepilo.
