Slovenski minister za finance Klemen Boštjančič je bil na letnem zasedanju Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Erevanu v Armeniji izvoljen za novega predsednika sveta guvernerjev članic EBRD.
Minister je ob robu izvolitve dejal, da je bila Slovenija vedno aktivna in podporna partnerica banke. "Delimo iste vrednote in podpiramo iste prednostne naloge - zeleni prehod, enake možnosti, vključenost, dobro upravljanje in digitalizacijo," je izpostavil.
Ob imenovanju je pojasnil, da bo osrednji del njegovega mandata sprejemanje strateškega in kapitalskega okvirja banke na srečanju v Londonu prihodnje leto. Sam bo pri tem zagovarjal aktivnejšo vlogo držav EU, je napovedal.
"Zelo pomembno za nas je, da je Slovenija še vedno med 11 državami EU, ki so t. i. države operacij, torej kjer EBRD tudi vlaga. Naše izkušnje z EBRD so zelo pozitivne, tako na privatizacijskem področju kot v zadnjih letih predvsem z določenimi finančnimi instrumenti, ki jih je EBRD zagotavljala za slovenske družbe," je povedal.
Po naložbah EBRD v Sloveniji je v ospredju leto 2022, je šlo pa tedaj pretežno za finančne instrumente, je pojasnil minister, ki si želi, da bi si banka v prihodnje upala tudi v nekoliko bolj tvegane projekte, v različne sklade, tudi sklade tveganega kapitala, zagonska podjetja. "O tem EBRD veliko govori, ampak, kot rečeno, v Sloveniji teh rezultatov še ni bilo videti," je navedel in dodal, da bo to tudi njegov poudarek v naslednjih mesecih, saj da gre za področje, ki je pomembno tako za Slovenijo kot za regijo.
Boštjančič sicer v imenovanju na čelo sveta guvernerjev EBRD vidi priznanje tako Sloveniji kot sebi osebno. "Seveda si že od nastopa mandata prizadevam, da smo na mednarodnem področju ne le prisotni, ampak tudi slišani in upoštevani," je podčrtal.
Slovenija je članstvo v EBRD prevzela po nekdanji Jugoslaviji, dve leti po njeni ustanovitvi, leta 1993, pa je vpisala še dodatne delnice in s tem povečala svoj delež v banki. Svet guvernerjev je pristojen za delovanje banke, določa njeno strateško usmeritev ter odloča o članstvu v banki, zadolžen je za spremembe v strukturi kapitala, imenovanje direktorjev in izvolitve predsednika banke ter odločitve v zvezi s finančnimi izkazi in določanjem rezerv ter delitvijo dobička, so danes pojasnili na finančnem ministrstvu.
Glavna tema tokratnega letnega zasedanja EBRD v Erevanu je bila sicer priprava novega petletnega strateškega in kapitalskega okvira, ki ga bodo guvernerji potrjevali prihodnje leto na letnem zasedanju v Londonu, tokrat pa se je vodstvo banke na guvernerje obrnilo s prošnjo za usmeritve glede prioritet banke, povečanja fleksibilnosti v odzivu na neprestane krize in okrepitve prisotnosti v zasebnem sektorju.
Svet guvernerjev EBRD je za obdobje 2024-2025 poleg predsednika, to bo prvič guverner za Slovenijo, izvolil tudi podpredsednika. To sta postala guvernerja za Islandijo in Turčijo.
