Kot kažejo podatki raziskave Eurobarometer, ki so jo izvedli med 12. februarjem in 18. marcem, je bilo z ukrepi vlade za preprečevanje pandemije zadovoljnih 31 odstotkov Slovencev, medtem ko je bilo povprečje v EU 43 odstotkov. V tem obdobju se je EU spoprijemala z drugim valom pandemije in pojavom novih, bolj nalezljivih različic, kar je privedlo do številnih strogih ukrepov, kaže raziskava, so danes sporočili iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Večina vprašanih v Sloveniji (81 odstotkov) je bila zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s svojim življenjem, s čimer se Slovenija uvršča nad povprečje lestvice 27 držav članic, kjer je z življenjem na splošno zadovoljnih 79 odstotkov vprašanih. V primerjavi s predhodnim merjenjem spomladi lani je stopnja zadovoljstva z življenjem upadla - v Sloveniji za devet odstotnih točk, v EU pa v povprečju za pet odstotnih točk.
So pa Slovenci med vsemi državljani EU najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije v lastni državi. Zadovoljna jih je četrtina vprašanih (25 odstotkov), medtem ko jih 75 odstotkov ni. To predstavlja upad zadovoljnih za 16 odstotnih točk v primerjavi s pomladanskim merjenjem. Tudi na ravni EU27 je bilo v povprečju zaznati rahel, triodstotni, upad zadovoljstva z delovanjem demokracije, je pa več Evropejcev z delovanjem demokracije v lastni državi zadovoljnih (55 odstotkov) kot nezadovoljnih (44 odstotkov), kaže raziskava.
Ugled EU se je medtem v zadnjih mesecih med Evropejci izboljšal, od predhodnega merjenja se je namreč v vseh razen v treh članicah podoba EU izboljšala. V Sloveniji ima EU pozitiven ugled za več kot polovico vprašanih.
Da pandemija pušča močan pečat v življenju Evropejcev, razkrivajo odgovori na vprašanje o dveh najpomembnejših zadevah, s katerima se trenutno soočata Slovenija in EU. Na obeh ravneh državljani kot najpomembnejši izpostavljajo zdravstveno problematiko in gospodarsko situacijo.
Za Slovence najbolj pomembno zdravstvo
V Sloveniji več kot polovica vprašanih kot trenutno najpomembnejšo zadevo izpostavlja zdravstveno problematiko (51 odstotkov), druga najpomembnejša pa je gospodarska situacija (40 odstotkov). Na tretje mesto 25 odstotkov Slovencev postavlja javni dolg, petina brezposelnost, manj kot deset odstotkov vprašanih pa skrbi izobraževalni sistem, kriminal, dvig cen in inflacija, stanovanjska problematika, okolje, davki in zagotavljanje energetske oskrbe.
Med področji, ki bi jih morala EU prednostno obravnavati pri odzivu na pandemijo, pa Slovenci zagovarjajo zagotovitev hitrega dostopa do varnega in učinkovitega cepiva (38 odstotkov).
Večina zaupa slovenskim medijem
Po mnenju večine Slovencev (59 odstotkov) slovenski mediji zagotavljajo zaupanja vredne informacije. V EU27 je to povprečje 62 odstotkov. 65 odstotkov Slovencev (70 odstotkov Evropejcev) ocenjuje, da domači mediji zagotavljajo raznolikost pogledov in informacij.
V raziskavi je v vsaki državi članici sodeloval reprezentativni vzorec prebivalcev, starih 15 let ali več. Zaradi ukrepov proti pandemiji ponekod ni bilo mogoče izvesti osebnega anketiranja v gospodinjstvih, zato so v številnih državah, tudi v Sloveniji, uporabili anketiranje preko spleta s pomočjo računalnika. V Sloveniji so opravili 1038 anket preko računalnika.
