SLOVENIJA

Evropska komisija želi ukrotiti cene plina, a vsi se ne strinjajo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Mesec dni po tem, ko so se voditelji držav članic Evropske unije dogovorili glede uvedbe ukrepov, s katerimi bi med drugim omejili cene zemeljskega plina, je Evropska komisija javno predstavila predlog konkretnih ukrepov. Tako za zaščito prebivalstva in gospodarstev pred energetsko draginjo v državah članicah med drugim predlagajo omejitve zgornje cene plina na nizozemskem vozlišču TTF, ki je ključna platforma za določanje cen plina v Evropi. Predlagani mehanizem bo po navedbah komisije zmanjšal volatilnost na evropskih trgih zemeljskega plina in hkrati zagotovil varne dobave plina. Tako imenovani tržni korekcijski mehanizem bo komplementaren ukrepom za zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu in povečanju diverzifikacije energetskih virov.

Dva sprožilna kriterija

Kot so pri EK še zapisali ob predstavitvi ukrepa, so se po ruski invaziji v Ukrajini cene plina po celotni Evropski uniji izjemno zvišale, pri čemer so v drugi polovici avgusta dosegle zgodovinski vrh. To povišanje je bilo škodljivo za evropsko gospodarstvo, vplivalo pa je tudi na cene električne energije in naraščajočo inflacijo. Cena plina bo tako omejena na 275 evrov za megavatno uro pri terminskih pogodbah za mesec naprej. Mehanizem se bo sprožil avtomatsko, če bosta izpolnjena dva kriterija: cena bo za mesec naprej dva tedna višja od 275 evrov za megavatno uro in cene zemeljskega plina bodo za 58 evrov višje od referenčnih cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v desetih zaporednih dneh znotraj omenjenih dveh tednov. Mehanizem se bo lahko začel uporabljati z začetkom leta 2023.

Evropska komisarka za energijo Kadri Simson pravi, da je predlog komisije plod dolgega usklajevanja med državami članicami, a vse nad njim niso navdušene
EPA

Evropska komisarka za energijo Kadri Simson je ob tem poudarila, da je predlog plod dolgega procesa, v katerem je komisija delala v tesnem sodelovanju z državami članicami. "Avgusta so cene na virtualnem vozlišču TTF narasle z 220 na skoraj 320 evrov za megavatno uro, medtem ko so bile globalne cene LNG bistveno nižje. Od takrat so cene občutno padle in so zdaj okoli 116 evrov za megavatno uro." Danes bodo v zvezi s tem v Bruslju zasedali tudi ministri držav članic, pristojni za energijo. V okviru Sveta EU bodo skušali doseči politični dogovor glede mehanizma za omejevanje cen plina, prav tako glede usklajevanja pri nabavah in čezmejnih izmenjavah plina. Čeprav je bil pred mesecem dni glede potrebe po uvedbi ukrepov dosežen konsenz med večino držav članic, pa prav gotovo ni možno pričakovati enoznačne razprave. "Na žalost predlogi Evropske komisije ne rešujejo krize, temveč jo poglabljajo. Predlogi Bruslja predstavljajo nevarnost, da bo na evropskem trgu manj nafte in zemeljskega plina, posledično pa bo cena obeh energentov naraščala," je pred zasedanjem zapisal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto in napovedal, da Madžarska ne bo podprla nobenih ukrepov, ki bi ogrozili varnost njenih energetskih dobav.

Vlada prihodnji teden o pomoči gospodarstvu

Tudi predstavniki slovenskega gospodarstva vlado že dlje časa opozarjajo na nevarnosti pri prihodnjem poslovanju podjetij zaradi izjemnih stroškovnih pritiskov, ki so posledica dviga cen energentov. Predstavniki vlade so se tako vnovič sestali s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Kot je po srečanju povedal predsednik GZS Tibor Šimonka, so uspeli razčistiti nekatere podrobnosti glede tako imenovanega koridorja, ki naj bi podjetjem omogočal stabilno poslovanje. "Čeprav v tem trenutku še ni povsem jasna zgornja meja, po kateri bodo domači in tuji dobavitelji postavljali ponudbe za prihodnje obdobje. Od tega je v marsičem odvisna tudi povprečna cena, na katero lahko podjetja računajo." Vlada naj bi to vprašanje naslovila z zakonom, o katerem bodo v državnem zboru predvidoma odločali sredi decembra. Cena elektrike naj bi se po besedah Šimonke določala glede na nemško borzo, podoben model naj bi uvedli tudi pri zemeljskem plinu.

Predsednik vlade Robert Golob je gospodarstvenikom predstavil tri sklope ukrepov, o katerih bo vlada odločala prihodnji teden. Kot je povedal, med drugim tudi o tem, kako določiti referenčne cene elektrike in zemeljskega plina. "Te so danes problem v celotni Evropi, tako pri plinu kot pri električni energiji." Gospodarstvenikom so predstavili tudi shemo Evropske komisije glede državnih pomoči: "Kako od referenčne cene navzdol s konkretnimi državnimi pomočmi pomagati vsem podjetjem, da bodo svoje stroške za energijo dejansko znižala." Pogovarjali pa so se tudi o pomoči v obliki skrajšanega delovnega časa in sofinanciranja čakanja na delo. S predvidenimi rešitvami bodo po besedah Goloba lahko dosegli mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva na področju oskrbe z energenti. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je ob tem povedal, da mora opraviti še pogovore s predstavniki elektro in plinskih podjetij. "Večkrat smo že apelirali nanje, da naj slovenski proizvajalci električne energije preučijo, koliko proizvodnje lahko namenijo slovenskim odjemalcem. Naj svoje dejavnosti osredotočajo na pokrivanje potreb slovenskega gospodarstva."

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?