Kövesijeva je v četrtek na zasedanju v Luksemburgu pravosodne ministre EU obvestila o posledicah najnovejših dogodkov v povezavi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji. Pri tem je znova poudarila, da slovenska obstrukcija ustvarja "tožilsko vrzel" v delovanju EPPO in izpostavila vprašanje, ali je še mogoče govoriti o ustrezni zaščiti proračuna EU.
Evropska glavna tožilka je s pravosodnimi ministri delila "resno zaskrbljenost" v povezavi s tem in "priporočila vsem relevantnim deležnikov, naj zaščitijo finančne interese EU v Sloveniji z vsemi razpoložljivimi sredstvi", piše v njeni izjavi o Sloveniji, ki so jo danes posredovali iz tiskovne službe EPPO.
To je prvi odziv Kövesijeve po ponedeljkovi odločitvi upravnega sodišča, ki je odpravilo majski sklep vlade o razveljavitvi postopka imenovanja delegiranih tožilcev ter pritrdilo tožbi Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja, ter četrtkovi odločitvi vlade. Ta je ugotovila, da izreka sodbe upravnega sodišča ni mogoče izvršiti, ministrstvu za pravosodje pa naložila objavo novega javnega poziva k vložitvi kandidatur za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev.
Evropska glavna tožilka je sicer na problem zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji opozorila tudi v začetku meseca ob predstavitvi delovanja evropskega javnega tožilstva pred odborom Evropskega parlamenta za nadzor proračuna. Po štirih mesecih delovanja je to eden glavnih izzivov za evropsko javno tožilstvo, ki je ključno za zaščito proračuna EU, je tedaj poudarila.
Slovenski pravosodni minister Marjan Dikaučič je v četrtek po zasedanju v Luksemburgu v povezavi s stanjem v Sloveniji dejal, da je v interesu ministrstva za pravosodje, da se postopek imenovanja izvede v najkrajšem možnem času.
Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders pa je v četrtek dejal, da tako ponedeljkovo odločitev upravnega sodišča kot tudi četrtkovo odločitev vlade še preučujejo in da je še prezgodaj, da bi lahko zadevo podrobneje komentiral.
Najverjetnejša možnost ukrepanja komisije v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji je sicer sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki se lahko konča na Sodišču EU.
Slovenija je edina sodelujoča članica, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev. V projektu evropskega javnega tožilstva sodeluje 22 članic unije - izjema so Poljska, Madžarska, Danska, Švedska in Irska.
