Zapori v EU so glede na podatke Eurostata vse bolj polni. Leta 2023 je bilo v povezavi približno 499.000 zapornikov, kar pomeni 3,2-odstotno povečanje v primerjavi z letom pred tem, je danes objavil evropski statistični urad. Slovenija se glede na število zapornikov na prebivalca v EU uvršča na rep, a hkrati dokaj visoko po zasedenosti zaporov.
V EU je bilo v obdobju med letoma 1993 in 2023 največje število zapornikov zabeleženo leta 2012, ko je bilo v zaporih 553.000 ljudi. Po obdobju stabilnosti v letih 2017 do 2019 se je število zapornikov leta 2020 zmanjšalo za 6,6 odstotka (463.000), nato pa se je med letoma 2021 in 2023 skupno povečalo za 7,7 odstotka.
V EU je bilo v letu 2023 v povprečju 111 zapornikov na 100.000 prebivalcev, kar je nekoliko več kot leta 2022, ko je ta številka znašala 108, kažejo podatki Eurostata. Če primerjamo države EU, je bila leta 2023 najvišja stopnja zapornikov na 100.000 prebivalcev na Poljskem, kjer so bili v zaporih 203 ljudje, sledita pa Madžarska (187) in Češka (181). Najnižja stopnja je bila na Finskem (53), Nizozemskem (66) in v Sloveniji, kjer je bilo tega leta v zaporih 68 ljudi na 100.000 prebivalcev.
Nasprotno pa je Slovenija med vodilnimi državami EU glede na podatke o prenatrpanosti zaporov. Leta 2023 je imelo 13 držav članic EU prenatrpane zaporniške celice. Najvišjo stopnjo zasedenosti zaporov so zabeležili na Cipru (226,2-odstotna), sledijo Francija (122,9-odstotna) in Italija(119,1-odstotna). Slovenija se je glede na podatke Eurostata uvrstila na deveto mesto s 106,9-odstotno stopnjo zasedenosti zaporov. Najnižje stopnje zasedenosti zaporov so bile zabeležene v Estoniji (56,2), Luksemburgu (60,8) in Bolgariji (67,7).
