
Zdravstvene razmere se slabšajo, dnevno število na novo okuženih s koronavirusom se že od začetka tedna giblje okoli 200. Po četrtkovi statistiki je bil delež pozitivnih testov 10,8-odstoten. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov pa je 161. Aktivnih okužb v državi je zdaj 1983, cepljenih z dvema odmerkoma pa je 845.534 ljudi.
Osrednji in zahodni del Slovenije je po evropskih merilih zdaj obarvan oranžno, po izračunih Instituta Jožef Stefan pa bi lahko bila celotna država že v začetku septembra obarvana rdeče. "Zapiranja države si ne želimo," je dejal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek, enako pravi tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. A to bodo vseeno storili, če druge možnosti ne bo, še pravita.

Tudi Roman Jerala s Kemijskega inštituta upa, da dodatnih zaostrovanj jeseni ne bomo potrebovali. "Zelo verjetno bodo potrebni dodatni ukrepi, kot so maske v zaprtih prostorih in javnem prometu, omejitve stikov preko števila udeležencev na dogodkih in omejitve odpiralnih časov. Upam, da nas pritisk na zdravstveno oskrbo ne bo prisilil v dodatno zapiranje družbe," pravi Jerala in dodaja že večkrat povedano, da nas pred takim scenarijem reši le večja precepljenost.
Nove različice se pojavljajo ves čas
Po podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano močno prevladuje različica delta. V zadnjem obdobju so pri sekvenciranju v kar 99 odstotkih zaznali različico delta, različice alfa, beta in gama so bile skupno prisotne v le enem odstotku primerov. Lambda, na katero po svetu opozarjajo v zadnjem času, pri nas še ni prisotna, a je to različico treba po priporočilih Mednarodne zdravstvene organizacije pozorno spremljati. "Zaenkrat kaže le, da je bolj kužna od izvorne različice, kot kaže, pa ni tako kužna kot delta različica. Zato menim, da ne predstavlja takšne nevarnosti kot delta različica, čeprav jo protitelesa manj učinkovito nevtralizirajo," meni Jerala. Nove različice se sicer zaradi osnovnih bioloških procesov virusov pojavljajo ves čas, vendar nevarnost predstavljajo le tiste, ki so bolj kužne. "Menim, da je malo verjetno, da bi se razvila različica, pri kateri cepiva ne bi pomembno olajšala poteka bolezni, ne moremo pa povsem izključiti potrebe po prilagoditvi cepiv. Cepivo namreč aktivira tudi T-celični odziv in protitelesa se vežejo na več mest na virusu in tega tudi nove različice ne oslabijo povsem. Zaenkrat pri prav vseh različicah virusa cepiva zelo dobro preprečijo hujši potek bolezni in skrajšajo trajanje bolezni, če do nje pride," še pravi.
Okužbe zdaj najpogostejše med najstniki
Trenutno se lahko proti covidu-19 cepijo starejši od 12 let, za mlajše cepivo še ni registrirano. Za mlade uporabljajo cepivo Pfizerja in BioNTecha. Pol meseca pred novim šolskim letom je z enim odmerkom pri nas cepljenih 13,7 odstotka, z dvema pa dobrih 8,4 odstotka mladostnikov od 12 do 18 let. Okužbe z novim koronavirusom so trenutno najpogostejše v starostni skupini od 15 in 24 let, med njimi je polno cepljenih 31 odstotkov prebivalcev. Na NIJZ pojasnjujejo, da je med mladimi največ okužb zaradi njihovega obnašanja in predvsem tesnejšega druženja, ne pa, ker bi bili bolj dovzetni za okužbo s trenutno prevladujočo različico delta. Pristojni pozivajo k čim večji precepljenosti.
Kdaj, če sploh, tretji odmerek
Ideja o tretjem, tako imenovanem poživitvenem odmerku je bila sprva zelo živa. Zdaj tako cepljenje sicer v nekaterih državah že izvajajo, pri nas pa za zdaj tretji odmerek prejmejo le bolniki s transplantacijo. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so nam odgovorili, da zagovarjajo pristop, da je do nadaljnjega zaščita dolgotrajna, ko in če bodo podatki drugačni, pa bodo to spremenili. "Cepljenje s poživitvenimi odmerki v bogatih državah, medtem ko je velik del sveta še brez cepiv, je neetično in neučinkovito za globalni napor za zaustavitev pandemije," so zapisali. Jerala pa je po drugi strani izrazil upanje, da bo tretji odmerek čim prej mogoč: "Poživitveni odmerek bi lahko izboljšal delovanje vektorskih cepiv, kar še posebej velja za cepivo Janssen, ki edino uporablja le en odmerek. Tudi za tiste, ki so prejeli cepivo mRNA pred več kot pol leta, bi lahko dodatni odmerek izboljšal spopad z različico delta."