"Spomnim se prvega letnika fakultete," je dejala magistrica informacijsko-upravljavskih znanosti in inženirka računalništva Katja Damij. "Profesor je pred celo predavalnico dejal, zakaj ne gremo študentke raje domov kuhat. V predavalnici je zavladala grobna tišina. Zdelo se mi je nesprejemljivo – da to ne le misli, ampak si upa celo izreči. Danes se mi zdi nesprejemljivo, da ni tedaj nihče nič rekel," je političarka spomnila na vztrajajoče predsodke in vlogo, ki jo v družbi še vedno igrajo stereotipi. "Z enakopravnostjo pridobimo vsi. Žrtve stereotipov pa so tudi moški," je opozorila mestna svetnica LMŠ v Ljubljani. O pomenu izobraževalnega sistema pri preseganju družbeno pogojenih vlog je na razpravi o enakopravnosti spolov spregovorila tudi okoljevarstvenica Urška Zgojznik, nosilka liste za evropske volitve Povežimo se, s katero skupaj nastopajo med drugim Lista kolesarjev in pešcev, slovenski Pirati in zavod Up. Ana Štromajer iz Levice pa je poudarila nujnost zagotavljanja širšega sistema javnih služb, od šolstva in zdravstva do skrbstvenih storitev, ki so dostopne vsem in imajo za cilj emancipirano posameznico ali posameznika.
Skupni boj v krivičnem sistemu
Posvet, ki sta ga organizirala mariborska inštituta za politični menedžment in za proučevanje enakosti spolov, je na odru gostil pet ženskih političark. Milan Brglez, poslanec SD pa je med zaključno debato poudaril pomen sodelovanja vseh članov družbe za dosego enakopravnosti spolov. "Na tem področju imamo tradicijo. In njen pomemben del je bila institucionalizacija spolne enakopravnosti, ki smo jo z vstopom v EU izgubili," je dejal nekdanji predsednik državnega zbora in poudaril pomen tega, da sistem sam po sebi stremi in zahteva uresničevanje spolne enakopravnosti na vseh področjih. Opozoril je na zamujene priložnosti ob ratifikaciji istanbulske konvencije, s katerimi bi se lahko žrtve spolnega nasilja dodatno zaščitilo pred re-viktimizacijo v kazenskih postopkih. Na to je že na začetku srečanja spomnila Ana Štromajer, ki je večkrat poudarila, da je boj za enakopravnost lahko le skupen, in sicer proti vsem oblikam podrejenosti. Opozorila je, da govor o enakopravni zastopanosti žensk na političnih funkcijah ali v gospodarstvu praviloma zadeva že sicer družbeno privilegirane ženske. "Zato so pomembne sistemske ureditve, javne storitve in politike, ki so dostopne vsem," je opisala, da se s sedanjim porastom populizmov in avtoritarnosti ter sovražnega govora oži prostor svobode v že tako še vedno relativno tradicionalni družbi z mnogimi stereotipi.
Na statistične podatke, ki kažejo, da so danes ženske v povprečju višje izobražene, a zaslužijo manj in imajo manj premoženja kot moški, je spomnila Katja Damij. Pojasnila je, da podpira tako nevtralne prijave na delovna mesta – ki ne razkrivajo imena, starosti ali spola osebe, ki se prijavlja – kot javno objavo plač za posamezno funkcijo in dejanske prejemke tako moških kot žensk, ki to mesto zasedajo. Tudi evropska parlamentarka Tanja Fajon je opozorila na vztrajajoče plačne neenakosti in poudarila pomen kvot, ki so jih podprle vse sodelujoče na razpravi. Podpredsednica SD je hkrati spomnila tudi na to, da so za ženske v številnih članicah še vedno neugodno urejeni davčni sistemi – tako so denimo higienski izdelki marsikje obdavčeni po višji davčni stopnji.
To, da so higienski izdelki obdavčeni po najvišji stopnji, velja tudi za Slovenijo. Leta 2016 je bil zavrnjen predlog Levice, da bi se stopnja davka na dodano vrednost, s katero so obdavčeni higienski izdelki, znižala z 22 na 9,5 odstotka. Prva na svetu je davek na higienske izdelke ukinila Kenija, 11 let kasneje – leta 2015 je to naredila Kanada, z letošnjim letom pa so 10-odstotno obdavčitev higienskih izdelkov ukinili tudi v Avstraliji.
Solidarnost z najranljivejšimi
Članica NSi Mojca Erjavec je ob tem sicer zadržano opozorila, da "ni treba iti v feminizem", saj je po njenem zasledovanje cilja enakopravnosti žensk že del EU politik. "Enakopravnost spolov ne sme postati poligon za spopade različnih političnih ali drugih družbenih skupin," je opisala lastno izkušnjo zadržanosti žensk pri vključevanjem v politiko. Slovenka leta 2018 po izboru revije Jana Urška Zgojznik pa je opozorila na vpliv popularne, množične kulture, ki poudarja lepotne ideale žensk, ne pa znanje, ki ga imajo, ali izume, ki jih lahko prispevajo k družbenemu razvoju. "Čeprav je še vedno veliko patriarhalnih vzorcev, vidimo, da se nanje dodaja tudi nov vidik. Vemo, da bodo podnebne spremembe dodatno prizadele ženske in družbene naloge, ki jih večinoma opravljajo ženske," je pojasnila, da so hkrati ženske pogostokrat med bolj občutljivimi za vprašanja podnebnih sprememb in varstva okolja.
Govorke so opozorile tudi na skupine, katerih članice niso ranljive le kot ženske, ampak zaradi še dodatnih družbenih okoliščin in predsodkov. Tanja Fajon je posebej spomnila na položaj migrantk, Ana Štromajer in Urška Zgojznik pa sta poudarili pomen vključevanja mladih. Katja Damij je dejala, da se enakopravnost staršev ne konča pri koriščenju očetovskega dopusta, ampak tudi pri enako razdeljeni skrbi za otroka, ko ta zboli, ter na zagotovitvi tega, da mladi starši niso odvisni od lastnih staršev. Vse so posebej opozorile tudi na položaj starejših, ekonomsko šibkejših žensk. "Če ni denarja, ni samozavesti," je pojasnila Katja Damij različne dejavnike, ki prispevajo k osamljenosti in odmiku iz družbe.
V Sloveniji leta 2017 razlik med spoloma pri tveganju revščine za mlade do 17. leta ni bilo – tako za fante kot dekleta je bilo tveganje 12,8 odstotno. Povprečno tveganje revščine v celotni populaciji je bilo za ženske za 2.5 odstotne točke večje kot za moške, in sicer 14,5 odstotno. Za ženske, starejše od 65. leta, pa se je tveganje revščine povečalo v primerjavi z enako starimi moškimi 100-odstotno: če je bila med moškimi stopnja tveganja revščine 10.4-odstotna, je bila za ženske kar 20,9-odstotna.
