Državno premoženje pod eno streho: Demografski sklad bi upravljal z 8,5 milijarde evrov, imel bi 13 nadzornikov

Žana Vertačnik Žana Vertačnik
16.09.2020 09:13

Zakonodajni predlog o demografskem skladu bo po pričakovanjih premierja Janeza Janše vlada potrdila v kratkem, v parlamentarno proceduro bi ga lahko dali že konec novembra.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Koalicijskim partnerjem s premierjem in šefom vladajoče SDS Janezom Janšo na čelu z ustanovitvijo nacionalnega demografskega sklada kaže relativno dobro.
Robert Balen

Debirokratizacija, koronski ukrepi, predlog rebalansa državnega proračuna za letos in ustanovitev nacionalnega demografskega sklada so zaznamovali včerajšnje srečanje koalicijske zasedbe. Največ pozornosti so namenili demografskemu skladu, pri čemer je poslanec Robert Polnar, predstavnik Desusa v pogajalski skupini, povedal, da je bilo sprejeto načelno stališče, da gre za fond, namenjen sofinanciranju pokojninske blagajne, ki se polni iz nacionalnega premoženja.

​Vrednost naložb: dobrih 8,5 milijarde evrov

"V osnovi gre za strateške in portfeljske naložbe," je povedal Polnar, pri čemer bodo v osnovnem kapitalu sklada naložbe v lasti Slovenskega državnega holdinga, Družbe za upravljanje terjatev bank, Družbe za svetovanje in upravljanje, Kapitalske družbe, Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Modre zavarovalnice in naložba pokojninskega zavoda v Zavarovalnici Triglav. "V vsakoletni strategiji upravljanja naložb bo mogoče opredeliti tudi naložbe, s katerimi demografski sklad ne more svobodno razpolagati brez soglasja državnega zbora," je pojasnil Polnar. Med drugim gre za naložbe Telekoma Slovenije, Petrola, Nove Ljubljanske banke in Loterije Slovenije. Družbe Dars ne bo v osnovnem kapitalu, a lahko še pride do sprememb. Pod streho sklada bi bilo premoženje v vrednosti dobrih 8,5 milijarde evrov, z všteto vrednostjo Darsa 11,5 milijarde evrov.


Kot je pojasnil Polnar, je javnofinančno stanje države tako resno, da akumulacijske dobe, ki so jo sprva predvidevali za deset ali dvajset let, ne morejo uporabiti, ampak bodo akumulacijo izvajali sproti; 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin se bo namenilo akumulaciji, 40 odstotkov dividend bo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, 10 odstotkov dividend in kupnin bo namenjenih izgradnji domov za starejše, 10 odstotkov pa ukrepom družinske politike. Predvidena je 13-članska sestava nadzornega sveta, štiri člane bo imenovala vlada, devet jih bo na predlog posameznih poslanskih skupin imenoval državni zbor. Kako bodo v nadzorni svet imenovani predstavniki civilne družbe, še ni jasno. Upravo, ki jo bo imenoval nadzorni svet, bodo sestavljali trije člani, zahtevanih pa je deset let izkušenj iz upravljanja skladov in finančnih tveganj, zato je pričakovati, da bo razpis mednaroden.

​Je koalicija usklajena? Sluga neprepričljivo

V parlamentarno proceduro bi usklajen zakon po pričakovanjih lahko dali konec novembra ali v začetku decembra. Pri demografskem skladu, pa tudi proračunu, po besedah vodje poslancev vladajoče SDS Danijela Krivca ni bilo "velikih vprašanj", sklad pa je v veliki meri dorečen. "Zdaj bomo dobili vsa gradiva, da še v detajle pogledamo stvari, računam, da bi vlada v zelo kratkem času to tudi potrdila," je dejal Krivec. Tako je tvitnil še premier Janez Janša in dodal, da bo vlada predlog zakona nato predstavila Ekonomsko-socialnemu svetu, Zvezi društev upokojencev in Mladinskemu svetu Slovenije. V NSi so po besedah vodje poslanske skupine Jožefa Horvata zadovoljni z določbami, upoštevana so nekatera njihova pričakovanja. Pri vprašanju, ali zavod RTV Slovenija vključiti v sklad, pa so po besedah Horvata s partnerji ocenili, da to ni smiselno.
Manj prepričljiva je bila vodja poslancev SMC Janja Sluga, ki je povedala, da so včeraj poslušali le okvire zakona, ne pa česa konkretnega. Po njenih besedah so bili sicer s slišanim zadovoljni in so opozorili, "da je treba previdno postopati pri infrastrukturnih podjetjih oziroma tistih, ki so nosilci kritične infrastrukture", da ne bi prišlo do izčrpavanja podjetij. Na podlagi gradiva bodo, pravi Sluga, opredelili, kaj je sprejemljivo in kaj ni, potem pa izvedli nadaljnje korake usklajevanja.
Si pa ob načelni usklajenosti v koaliciji ne gre metati peska v oči, da v času javne obravnave ne bi bili na vidiku novi konflikti, ugotavlja Polnar: "Tu bo cel kup zanikanj, omalovaževanj, cela serija vzvišenih zadržanosti. Vemo, da se bomo s tem morali soočiti, ampak ocenjujem, da gre tu za tako pomembno zadevo, zlasti z vidika sofinanciranja pokojninske blagajne v prihodnosti, da bo to pač treba zdržati in skozi parlamentarno proceduro sprejeti."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.