
Glavobol, omotica, fizična oslabelost, težave s koncentracijo. Tako našteva simptome, o katerih tožijo bolniki pri osebnih zdravnikih, potem ko prebolijo koronavirusno bolezen, Maja Arzenšek, vodja mariborskih družinskih zdravnikov.
Sistemskega spremljanja postcovidnih težav in zapletov pri bolnikih v Sloveniji ni. Podatkov ne zbirajo niti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, zato ni zanesljivih statistik, ki bi obravnavale dolgotrajni covid ter orisale, za kako veliko težavo pravzaprav gre.
Običajno ni oprijemljivih izsledkov
Kdo bo še po preboleli okužbi živel s težavami, prav tako ostaja znanstvena neznanka. Kljub temu da so tveganja za zaplet večja pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, trdnih pravil ni, pravi Arzenškova. Dolgoročne posledice lahko covid pusti tudi pri ljudeh, ki so bili prej popolnoma zdravi. Zagotovo je le, da bo zaradi dolgotrajnega covida dodatno obremenjen zdravstveni sistem. "In zaradi težav, ki so se nakopičile v času zapiranja. Nastajali so zaostanki, ker zaradi strahu pred okužbo ljudje sami niso želeli priti ali pa zaradi zamujenih diagnoz. Potem so tukaj še psihične težave, ki so se bistveno razširile in povečale v tem času," meni Arzenškova. Slednje se sicer nekoliko umirjajo, vsaj v delu, ko gre za anksioznost zaradi onemogočenih socialnih stikov in ukrepov, ki so bili deloma represivni. "Ampak pravo sliko bomo videli šele čez čas, čez leto ali tri, ko bomo na situacijo lahko gledali z neko distanco," pravi zdravnica. Kdaj bolnike s težavami napotijo k specialistu? "Ko stanje kaže na pulmološke, kardiološke težave, vsekakor opravimo raziskave s tega področja. Običajno pa sicer ne opravimo kakih oprijemljivih izsledkov." Preko centra za krepitev zdravja je v zdravstvenem domu bolnikom po covidu na voljo tudi postcovidna rehabilitacija in bolnike, ki navajajo težave predvsem v smislu oslabelosti, omotice, slabega počutja, vključijo v program rehabilitacije.
Mikroskopske spremembe pljuč?
Britanski zdravniki so se sicer v pilotni študiji lotili ugotavljanja vzrokov za kratko sapo. Je povezana s slabo kondicijo, utrujenostjo ali so vzroki bolj oprijemljivi? Sumijo, da virus povzroča mikroskopske spremembe pljuč, ki jih normalna diagnostika ne odkriva, zmanjšujejo pa sposobnost izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, torej osnovno funkcijo pljuč. Zdravniki oxfordskih bolnišnic se strinjajo, da bo za dokončne rezultate potrebnih še nekaj raziskav.
Pravil ni
Pnevmolog Iztok Fošnarič dela na Oddelku za pljučne bolezni UKC Maribor na Slivniškem Pohorju. Ta oddelek je bil kmalu v epidemiji preoblikovan v postcovidni oddelek. "Ko smo spoznavali covid, smo videli, da bodo glavna težava pri covidu pljučnice. Videli smo, da del bolnikov s težjimi poteki še dalj časa potrebuje kisik in rentgen pljuč še dalj časa kaže infiltrate. Tako smo v osnovi na našem oddelku pričakovali več bolnikov s t. i. organizirajočo pljučnico. Gre za pljučnico, pri kateri je infekt že prešel, naš imunski sistem oziroma reakcije v telesu pa še dalje povzročajo težave."
V osnovi je bil ta oddelek namenjen okrevanju po covidni pljučnici, "a sedaj velik delež bolnikov prihaja k nam z intenziv, kjer gre za dolge hospitalizacije", pojasnjuje pulmolog. "Od meseca do dveh. In ti bolniki pridejo k nam zelo zdelani. Poleg covida še zaradi ventilacije, zdravil, ki jih dobivajo, ogromno je sekundarnih, običajno bakterijskih, celo glivičnih okužb. Dolgo so bili intubirani, pridejo mišično oslabeli. Zato gre za bolj kompleksen način obravnave teh bolnikov. Velikokrat lahko dvignejo le roko v zapestju. Bolj kot ne jih učimo tega, da uporabljajo roke, da se usedejo in po nekem času začnejo hoditi."
Največ težav pri internističnih bolnikih, gneča na urgencah
V bolnišnicah sicer zaznavajo povečano število pacientov s težavami, ki jih povzroča t. i. postcovidni sindrom. Simptomi so različni, zato jih obravnavajo posamično, na različnih strokovnih področjih.
Iz celjske bolnišnice tako poročajo o postcovidnih težavah bolnikov na področju nevrologije, pulmologije, kardiologije. O številu pacientov s postcovidnim sindromom trenutno ne morejo govoriti, saj teh statistik namensko ne zbirajo. So pa prepričani, da bo z večanjem programa dela specialističnih ambulant obravnav takšnih pacientov še več.
V Slovenj Gradcu opozarjajo na poslabšanje osnovnih bolezenskih stanj po pridruženi okužbi. Največ težav je pri internističnih bolnikih, ki prihajajo v večjem deležu predvsem v ambulante urgentnega centra in potrebujejo hospitalizacijo: "Zato je obseg dela v urgentni službi povečan za približno tretjino. Zaradi teh težav poišče njihovo pomoč tudi kar nekaj otrok in mladostnikov."
Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Murska Sobota Manuela Kuhar Makoter pa pravi: "Bolniki se po prebolelem covidu najpogosteje vračajo zaradi nespecifičnih težav v smislu oslabelosti, neješčnosti, zaradi bolečin v prsnem košu in aritmij ter zaradi psiholoških težav. Evidenc glede števila vračanja bolnikov ne vodimo, vendar pa opažamo, da vsaj pet odstotkov bolnikov ponovno obišče naše ambulante zaradi postcovidnega sindroma."
Tudi brez kliničnih znakov
Del bolnikov je tudi takih, pri katerih ni nujno, da so imeli težji potek bolezni, vztraja pa dihalna odpoved, tako da jim kisik dovajajo še kar nekaj časa. Prav tej skupini se posvečajo številne raziskave, veliko ljudi namreč poroča o kratki sapi. Fošnarič: "Velikokrat je vzrok vnetje pljuč, lahko so težave vezane na dolgotrajni kašelj, ki je tudi pogost spremljevalec covida. Sicer pa je težka sapa lahko posledica več stanj. Pri tistih, ki so imeli pljučnice, seveda traja več časa, da se stanje izčisti in se pljučna funkcija povrne. Ob covidu so pogoste tudi pljučne embolije, tromboze. Morda obstaja delež spregledanih, ki so imeli manjše embolije, poleg tega covid vpliva na več organskih sistemov, nekateri so mišično oslabeli, so manj aktivni, nimajo energije, se zadihajo. Zato ni nujno, da pulmologi kaj odkrijemo. Lahko ima nekdo stoodstotno pljučno funkcijo in rentgen brez infiltratov, pa težko diha. Ti bolniki so si zelo različni."
Dolgotrajni covid ima več kot 200 simptomov, so našteli raziskovalci v Indiji.
V Veliki Britaniji so pričeli prva testiranja zdravila za pocovidno utrujenost.
Švicarski zdravniki so določili antigenski podpis dolgotrajnega covida, ki naj bi pomagal identificirati bolnike, ki imajo tveganje za tovrstne težave.
Cepiva proti covidu naj bi za 41 odstotkov zmanjšala tveganje za dolgotrajni covid.