
Do 7. februarja so v Sloveniji s prvim odmerkom cepili blizu 55.000 ljudi oziroma 2,6 odstotka prebivalcev, z drugim odmerkom pa skoraj 43.000 ljudi, kar predstavlja dva odstotka slovenskega prebivalstva. Doslej so razdelili okoli 108.000 odmerkov cepiva, v februarju pa je predvidena dobava še dodatnih 136.100 odmerkov.
Kot je na Twitterju zapisal premier Janez Janša, bodo v Sloveniji za cepljenje proti covidu-19 uporabili vsa cepiva, ki bodo kot učinkovita in varna odobrena s strani Evropske agencije za zdravila, kar vključuje tudi odobritev nacionalnega regulatorja. "Tudi ruska, indijska in kitajska," je dodal premier.
Ta teden so poleg cepiv družb Pfizer in BioNTech ter Moderne začeli razdeljevati tudi cepivo AstraZenece. Zaenkrat velja priporočilo, da za starejše od 80 let uporabljajo mRNK cepiva, torej od družb Pfizer in BioNTech ter Moderne, za vse ostale pa tudi cepivo AstraZenece. Slednje še posebej priporočajo za cepljenje nepokretnih ali slabo pokretnih oseb na domu, saj je to cepivo za razliko od mRNK cepiv stabilnejše in enostavnejše za transport.
Ko bodo cepljeni vsi starejši od 80 let, pridejo na vrsto starejši od 75 let, nato starejši od 70 let in posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost.
Do konca februarja bodo po trenutnih ocenah uspeli cepiti starejše od 80 let
Cepivo AstraZenece je po besedah Grgič Vitkove priporočljivo za uporabo pri osebah starih od 18 do 64 let, saj je glede njegovega učinkovanja pri starejših še premalo podatkov. Presledek med prvim in drugim odmerkom naj bi bil devet do 12 tednov, kar pomeni, da je daljši kot pri mRNK cepivih.
Cepivo AstraZenece naj bi zaenkrat uporabljali za zdravstvene delavce, ki doslej še niso bili cepljeni, za institucionalizirane osebe, ki doslej še niso bile cepljene, za zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami in posebej ranljive kronične bolnike do 65 let.
Predsednica Evropske komisije poziva države članice, naj donirajo cepivo Ukrajini
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala države članice, naj nekaj cepiva proti covidu-19, ki so si ga priskrbele, podarijo Ukrajini. EU je za pomoč zaprosil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je v domovini tarča kritik, ker ni zagotovil dovolj cepiva zahodnih proizvajalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je v ponedeljek napovedal, da se bo cepljenje proti covidu-19 v Ukrajini začelo še ta mesec.
V državi s 40 milijoni prebivalcev pričakujejo osem milijonov odmerkov cepiva, ki naj bi jih dobili v okviru pobude Covax, poleg tega pa še do pet milijonov odmerkov kitajskega cepiva CoronaVac. Prejšnji teden je Zelenski sporočil, da si je Ukrajina zagotovila tudi 12 milijonov odmerkov proizvajalcev AstraZeneca in Novavax. A to še ni dovolj, da bi cepili zadostno število prebivalcev.
Je pa Zelenski zavrnil zahteve proruskih politikov, naj Ukrajina odobri tudi rusko cepivo Sputnik V.
Von der Leynova, ki je preko video povezave v ponedeljek nagovorila udeležence konference v Kijevu, je povedala, da unija sodeluje v pobudi Covax, da pa je poleg tega prosila države članice, naj Ukrajini donirajo nekaj cepiva, ki so si ga priskrbele. "Po zaslugi Covaxa bodo zdravniki in medicinske sestre v Ukrajini že ta mesec dobili prvi odmerek," je poudarila predsednica Evropske komisije.
Zelenski je sicer v ponedeljek priznal, da Ukrajinci ne zaupajo cepivom in da se velik delež prebivalstva sploh ne želi cepiti. Glede na nedavno javnomnenjsko raziskavo nevladne organizacije Rating Group, v kateri je sodelovalo 1600 vprašanih, se ne želi cepiti več kot polovica Ukrajincev, tudi če bi bilo cepljenje brezplačno.
Zatem pridejo na vrsto ostali kronični bolniki in za njimi nujne službe. Kdaj bi lahko prišla na vrsto za cepljenje zdrava odrasla populacija, po besedah Grgič Vitkove še ni mogoče reči. "Ne vemo, kakšno bo zanimanje in kakšne bodo dobave," je dejala.
Do konca februarja bodo po trenutnih ocenah uspeli cepiti starejše od 80 let, ranljivejši kronični bolniki bi lahko prišli na vrsto aprila. Prednostne skupine bodo sproti prilagajali glede na vrsto in količino dobavljenega cepiva. "Naše mnenje je, da bi morali biti prednostno cepljeni učitelji oziroma zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja. Za ostale nujne službe pa bomo prosili za odločitev vlado oziroma druge resorje, kaj je tisto, kar ocenjujejo, da je najbolj pomembno za delovanje države," je dejala na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19.
Večinoma gre za splošne težave in spremembe na mestu cepljenja, glavobole in omotico.
Pri vseh vrstah cepiva doslej še ni znano, ali preprečujejo tudi prenos okužbe. "Strokovno priporočilo je, da ko je enkrat oseba zaščitena, torej en teden po cepljenju z drugim odmerkom cepiva Pfizerja in BioNTecha, dva tedna po cepljenju z drugim odmerkom cepiva Moderne in tri tedne po cepljenju s prvim odmerkom cepiva AstraZenece, se naslednje tri mesece ni treba testirati. Zaenkrat se to upošteva le za zdravstvene delavce, a bo treba doreči tudi za druge," je dejala.
Do začetka tega tedna je bilo v register NIJZ prijavljenih več kot tisoč primerov neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19. Večina, 1064 primerov se nanaša na cepivo Pfizerja in BioNTecha, s katerim je bilo opravljenih okoli 96.000 cepljenj. Pet primerov se je nanašalo na cepivo Moderne, s katerim so opravili šele nekaj več kot 8000 cepljenj. Večinoma gre za splošne težave in spremembe na mestu cepljenja, glavobole in omotico.
Resnejših neželenih učinkov so do konca januarja zabeležili sedem. "To sta bili dve smrti in pet takih neželenih učinkov, kjer je bilo potrebno hospitalno zdravljenje," je pojasnila Grgič Vitkova. Po njenih besedah je delež resnih neželenih učinkov med vsemi prijavljenimi pri cepljenju proti covidu-19 manjši kot pri ostalih cepljenjih.
BioNTech v tovarni v Nemčiji začel s proizvodnjo cepiva proti covidu-19
Nemški proizvajalec cepiva proti covidu-19 BioNTech je danes sporočil, da je začel s proizvodnjo cepiva v novi tovarni v nemškem Marburgu, kar naj bi znatno povečalo oskrbo Evropske unije s cepivom. BioNTech načrtuje, da bodo v Marburgu v prvem letošnjem polletju proizvedli do 250 milijonov odmerkov, prve dobave pa so predvidene v začetku aprila.
"Prva cepiva, proizvedena v obratu v Marburgu, naj bi razposlali v začetku aprila," so sporočili iz BioNTecha. Kot so dodali, bo tovarna v zvezni deželi Hessen postala eden največjih proizvodnih obratov za mRNA v Evropi, in sicer naj bi, ko bo proizvodnja stekla v polnem obsegu, letno proizvedli do 750 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19.
V tovarni, katere gradnjo so pospešile nemške oblasti, bodo v prvi fazi proizvajali mRNA, aktivno sestavino cepiva proti covidu-19, ki sta ga skupaj razvila BioNTech in ameriški farmacevtski gigant Pfizer. Ena serija mRNA zadostuje za izdelavo približno osmih milijonov odmerkov cepiva, so sporočili iz BioNTecha.
EU je s Pfizerjem in BioNTechom sklenila pogodbo o dobavi 600 milijonov odmerkov cepiva
Kot so pojasnili, proizvodni postopek spremlja več preverjanj kakovosti. Posamezne proizvodne korake mora zato odobriti Evropska agencija za zdravila (Ema). Ta bo preverjanje kakovosti izvedla ta ali prihodnji mesec.
Nova tovarna v Hessnu je pomemben steber v prizadevanjih Biontecha in Pfizerja, da bi letos povečala globalno proizvodnjo cepiva na dve milijardi odmerkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Glavna tovarna za proizvodnjo tega cepiva je sicer Pfizerjeva tovarna v mestu Puurs v Belgiji. "S podjetjem Pfizer še naprej sodelujemo pri vrsti ukrepov za izpolnitev svetovnega povpraševanja" po tem cepivu, je sporočila družba.
Da bi povečal proizvodnjo cepiv, je BioNTech tovarno v Marburgu lani kupil od švicarskega farmacevtskega giganta Novartis. Obdržal je tudi 300 zaposlenih, ki tam že delajo, poroča dpa.
BioNTech je sredi januarja sporočil, da bo zaradi potrebnih posodobitev v tovarni v Puursu zamujal s predvideno dobavo odmerkov cepiva v EU, kar je v EU sprožilo jezo in številne kritike. Vendar je BioNTech nato v začetku februarja sporočil, da bo izpolnil pogodbene obveznosti za prvo četrtletje, in se zavezal, da bo spomladi EU poslal do 75 milijonov dodatnih odmerkov cepiva.
EU je s Pfizerjem in BioNTechom sklenila pogodbo o dobavi 600 milijonov odmerkov cepiva.