Z nagovori predsednika Alme Mater Europaea, gostiteljice iz Maribora, Ludvika Toplaka, predsednika države Boruta Pahorja, častnega pokrovitelja, in drugih se je po elektronski platformi Zoom včeraj dopoldne začela mednarodna konferenca Za človeka gre: digitalna transformacija v znanosti, izobraževanju in umetnosti. Na njej bo do 19. marca sodelovalo okoli 350 udeležencev iz 40 držav. Sinoči jo je zaključila okrogla miza o 30 letih monetarne suverenosti Slovenije. Osrednje predavanje je držal Jeffrey Sachs z univerze Columbia. Da, tisti Sachs, ki je v osemdesetih in v devetdesetih države iz ekonomskih tegob reševal s šokterapijami. Ob njenem osamosvajanju je imel ideje tudi za Slovenijo, ki jim na srečo ni v celoti sledila. Sachs je kasneje uvidel pogubnost svojih načrtov in se preusmeril v odpravljanje revščine po svetu.
Sinoči se je spomnil našega tolarja, nato pa razložil, da smo "v digitalni dobi, ki ob sodelovanju ZDA, EU in Kitajske ponuja razogličenje industrije, hrano za vse, zmago nad revščino. Kako pa se bomo digitalnim nevarnostim ognili, je odvisno le od naše etičnosti." Priznal je, da se je odpovedal twitterju, ki ga je tako rad uporabljal "klinični psihopat bivši ameriški predsednik Donald Trump. Samo preverjal sem še, ali sem sledilcem všeč, namesto da bi se posvetil resničnemu dialogu z drugimi. Zatorej pozivam predvsem politike, naj se tvitanju odpovejo." Na vprašanje voditelja Igorja E. Berganta je menil še, da smo v boju zoper covid-19 izgubili vsi. Na okrogli mizi so sodelovali tudi svetovalec predsednika Pahorja za gospodarstvo France Arhar pa prvi predsednik slovenske vlade Alojz Peterle in njegov svetovalec Boris Pleskovič.
Ni več izbira, temveč nuja
Digitalna preobrazba na vseh področjih je v času pandemije postala nuja, ne samo potreba, so poudarili že na odprtju mednarodne znanstvene konference o digitalni transformaciji v znanosti, izobraževanju in umetnosti. Predsednik republike Borut Pahor pa je pri tem poudaril, da je treba imeti vseskozi v mislih človečnost. Po Pahorjevih besedah je pandemija covida-19 v središče pozornosti postavila človeka, hkrati pa je prinesla nesluten razvoj digitalizacije. V letu dni se je po njegovih besedah zgodila izjemna sprememba, po kateri digitalizacija ni več le izbira, ampak nuja. V tehnologiji, izobraževanju in umetnosti pomeni nov razvojni izziv, je dejal.
Dr. Ludvik Toplak je poudaril: "Skupaj bomo iskali rešitve za hitrejši izhod iz epidemiološke krize. Alma Mater je pripravljena na svet. Čas je, da skupaj pristopimo k reševanju nastalih problemov." Prof. dr. Peter Štih, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je izpostavil, kako je pandemija spremenila naša življenja: "Nekatere tehnologije se pojavijo na ozkem področju in nato razširijo na široko področje ne samo znanosti in tehnologije, temveč tudi umetniške dejavnosti in vedenja. Tak primer je digitalna preobrazba, prepletena z velikimi podatki in umetno inteligenco, ki je bila eden ključnih elementov v svetovalnem telesu Evropske komisije za raziskave, inovacije in znanstveno politiko. Digitalna preobrazba je resnično naša prihodnost."
Uvodni govornik prof. dr. Felix Unger, predstojnik Klinike za kardiokirurgijo v Salzburgu, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, je zbrane nagovoril s svojim razmišljanjem, da je letošnja konferenca pripomoček za korak naprej v znanosti in ima pomembno vlogo iskanju novih vidikov znanosti. Svoj nastop je zaključil z mislijo: "Tehno znanosti ponujajo sodoben način izobraževanja z izvajanjem znanosti. Tehnologija pa je najsodobnejši način obogatitve širšega področja mišljenja."
Kar je bila znanstvena fantastika, je danes resničnost
Zavedanje o vlogi digitalne transformacije ni novo, vendar pa ga je pandemija covida-19 še pospešila, je v videonagovoru dejala evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, mladino in šport Marija Gabriel. Digitalizacija po njenih besedah spreminja pravila igre v znanosti. Raziskovalci morajo svoje področje dela razširiti z veščinami s področja digitalizacije, je pozvala.
V izobraževanju je po njenih besedah potrebno vlaganje v opremo in usposabljanje učiteljev. Na področju kulture pa je izpostavila pomen sodelovanja s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z novimi tehnologijami. Odločena je, da se bo krepitev digitalne transformacije nadaljevala na vseh treh področjih.
Da brez razvoja digitalizacije ne gre več naprej, je prepričan tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec. Digitalna preobrazba po njegovih besedah spreminja vse vidike dela in življenja. "Kar je bilo še nedavno znanstvena fantastika, je danes resničnost," je dejal. Zagotovil je bo ministrstvo preučilo ugotovitve s konference in jih upoštevalo pri svojem delu.
