Deželna banka Slovenije: Zadružniki še enkrat v odločanje o prodaji banke

Potem ko so na aprilski izredni skupščini Zadružne zveze Slovenije (ZZS) potrdili sporazum o prodaji lastniškega deleža v Deželni banki Slovenije (DBS), bodo v ponedeljek na občnem zboru o zadevi še enkrat odločali. In sicer zaradi spremenjenega besedila sporazuma, ki je posledica tega, da ena največjih lastnic - KD Group pri prodaji ne bo sodelovala.

Pri tem sta se med zadružniki vzpostavila dva tabora. V prvem menijo, da se je vrednost delnice banke približala vrhuncu, zaradi česar je nastopil pravi čas za prodajo, medtem ko so v drugem prepričani, da bi s prodajo DBS povzročili škodo zadružniškemu sistemu in slovenskemu kmetijstvu.

Pri prodaji lastniških deležev v banki, ki naj bi se prodajala vsaj po ceni 18,23 evra za delnico, naj bi sicer sodelovale Zadružna zveza, Kapitalska zadruga, Skupina Prva in ČZD Kmečki glas.

Branko Valenko, direktor KZ Ptuj in predsednik Kapitalske zadruge, ki skupaj z ZZS in ostalimi zadrugami obvladuje največji lastniški delež DBS, zadeve tokrat ni želel komentirati. Pravi le, da se bo postopek skupnega iskanja kupca nadaljeval, če bo sporazum potrjen. "Ne gre še za prodajo, kupca lahko tudi ne bo." Kot smo že poročali, se sicer kot najresnejši kupec za nakup DBS omenja banka Sparkasse, s katerim so lastnice že v pogovorih. Kot je že aprila za Večer povedal Valenko, so se k prodaji banke zadružniki zavezali že leta 2018, ko je vanjo lastniško vstopila Prva.

Nekdanji predsednik ZZS proti prodaji

Prodaji banke nasprotujejo tudi v Kmetijski zadrugi Celje. Vodi jo Peter Vrisk, ki je v času lastniškega vstopa Prve v DBS predsedoval ZZS. Vrisk opozarja, da glede na trenutno poslovanje banke niso izpolnjeni pogoji za aktivacijo tako imenovane drag-along klavzule, na podlagi katere bi bila tudi Kapitalska zadruga primorana prodati svoj delež. "Prva takrat ni želela, da bi postala talka banke, če ta ne bi dobro poslovala, zato so si želeli s klavzulo zagotoviti možnost izstopa. V nasprotnem primeru, če bi bila banka uspešna in bi vrednost delnice naraščala, pa ta klavzula ne bo začela veljati. Cena delnice DBS na zadnji dan preteklega leta, ki je bil določen v pogodbi, je znašala 18,3 evra. A v pogodbi je tudi določeno, da če lahko prodajalci za delnico dobijo 75 odstotkov knjigovodske vrednosti ali več, potem klavzula ne velja. Tisti, ki zagovarjajo prodajo, trdijo, da lahko iztržijo celo več, če je tako, potem nismo zavezani k prodaji." Po nerevidiranem rezultatu poslovanja je DBS v preteklem letu ustvarila skoraj 27 milijonov evrov prihodkov in 7,4 milijona evrov čistega dobička. Banka ima 343 zaposlenih in 76 poslovalnic. Njen tržni delež na slovenskem bančnem trgu je 2,5 odstotka.

"Spoštujem pravico vsakega lastnika, da delnice proda, čeprav bi mi bilo za to žal, saj bomo kmetje in zadruge v prihodnosti potrebovali to banko. Ne morem pa se strinjati, če nekdo zavajajoče trdi, da je v to primoran zaradi preteklih odločitev. Družbeniki morajo poznati resnico pred odločanjem," še pravi Vrisk. Proti prodaji je tudi predsednik KZ Radgona in član upravnega odbora ZZS Danilo Rihtarič: "Že pri prejšnjem glasovanju nismo bili za prodajo in tudi zdaj ne bomo."

Gradiva pred odločanjem ne bodo videli

Nekatere zadružnike moti, da tudi pred tokratnim odločanjem niso prejeli gradiva: "O tako pomembni zadevi ne moremo odločati brez gradiva," poudarja Vrisk. Predsednik ZZS Borut Florjančič pravi, da gre za demokratičen proces odločanja znotraj Zadružne zveze glede njenega premoženja: "Medtem ko pred petimi leti zadružniki o prodaji deleža Prvi niso mogli odločati." Pri tem dodaja, da sporazum ohranja enake komercialne parametre. Na pripombe zadružnikov glede gradiva Florjančič odgovarja: "Takšna gradiva so zaupne narave in je za razkritje, ki lahko ogrozi posel, potrebno soglasje vseh podpisnikov. Na občnem zboru bomo gradivo ponovno predstavili in obrazložili."

Vprašanje banke bi lahko sprožilo politične premike v ZZS

Odločanje o banki bi lahko vodilo tudi do političnih premikov v ZZS, tako se med zadružniki govori tudi o možnosti sklica izredne skupščine, na kateri bi odločali o novem vodstvu. "S tem se ne ukvarjam, o vodstvu Zadružne zveze se odločajo članice," pravi Florjančič. Tudi Vrisk o tem pravi le: "Tudi o tem se še vedno govori, a tega nočem komentirati, ker mi nekateri očitajo raznorazne interese. A želim samo, da banke ne bi prodali na tako neumen način. Nekdo, ki želi to tako izvesti, pa bo moral za to tudi prevzeti odgovornost. V prihodnjih tednih bo jasno, v katero smer se bodo zadeve razvijale."

Florjančič pa meni, da ravno tisti, ki danes najbolj nasprotujejo prodaji banke, sami v preteklosti niso ravnali najbolj smotrno: "Leta 2018 so prodali milijon delnic po ceni 7,2 evra za delnico. Leta 2008 pa smo 700 tisoč delnic kupili za 24 evrov po delnici. In zdaj ti isti ljudje govorijo, da so ustrezno ravnali in uspešno vodili banko. Kdo pa je takrat zaslužil?"

Vrisk ocenjuje, da v ponedeljek ne bo ponovne podpore prodaji banke: "Zagotovo bo udeležba večja kot pri prvem odločanju, saj je marsikdo videl, da gre za resno zadevo. Sam menim, da bi morali postopek prodaje ustaviti."