
"Desna sredina je dobila z 38,31 odstotka glasov 5 evroposlancev, leva sredina pa s 40,39 odstotka samo 4 poslance. Prosim, poskusite ljudem razložiti mehanizem določanja poslancev v Evropski parlament glede na delež glasov," nam piše bralec, ki je, da je prišel do zgornjih odstotkov, zgolj seštel deleže tistih strank, ki bodo po še nepopolnih neuradnih rezultatih nedeljskih volitev imele poslance in poslanke v Bruslju in Strasbourgu.
Za evropske volitve pri nas, drugače kot za domače parlamentarno glasovanje, ni volilnega praga, ker smo letos volili več evroposlancev in poslank kot pred petimi leti: zdaj naši državi pripada devet poslanskih mandatov, ne več osem, pa se je izvoljivost še malo bolj odprla. Upošteva se izključno tako imenovani d'Hondtov sistem, vsa država je ena volilna enota, na ravni države se določijo tudi poslanski mandati.
Zakon o volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament določa, da se poslanska mesta dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo deli z vsemi števili od ena do števila poslancev (letos 9), ki se volijo. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.
In dalje, izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Preferenčni glasovi za posamezne kandidate pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Kot je znano: vseh devet evroposlancev je bilo izvoljenih po preferenčnih glasovih. To je ta odločilna personalizacija volitev. Plus vpliv solidne volilne udeležbe.
Volitve brez vstopnega praga
SDS je na evropskih volitvah 2024 dobila 30,65 % glasov in 4 mandate. SD in NSi pa je za en mandat zadoščalo že dobrih 7 %. Tu se kaže vpliv volilne udeležbe. Te številke pa tudi pomenijo, da je bilo izvoljivost letos generalno najlažje doseči. Do zdaj je bil najnižji prag 8,08 % leta 2014.
Tako imenovani ostanki glasov po tej formuli gredo na evropskih volitvah dobesedno v nič, in teh levih "presežnih" je bilo več kot desnih, kar je, v končni fazi, Svobodo verjetno stalo enega mandata. Pojav Vesne pa tudi. Leve stranke, ki niso prišle do mandatov, so tokrat "padle za NSi", je to ilustriral poznavalec volilnih sistemov dr. Janez Pogorelec.
In kako da je SDS evropske volitve dobila, izgubila pa vse (nepreferenčne) referendume? Očitno niso vsi njeni volivci oziroma na vseh referendumskih glasovanjih bili proti ... 204.706 - to je število glasov za SDS na evropskih volitvah. Takšen pa je ilustrativni neuradni rezultat referenduma o preferenčnem glasu za volitve v DZ: za je bilo 70,83 % oziroma 483.125 volivcev, proti pa 29,17 % oziroma 198.971 volivcev.