Davčna reforma naj bi 850 tisoč zaposlenim prinesla ob mesecu višji neto dohodek. Finančni minister Andrej Bertoncelj je namreč prepričan, da mora postati delo bolje plačano. Če bodo ljudje zaslužili več, bodo z višjo potrošnjo podprli gospodarsko rast. "Delo se mora splačati," je dejal. In včeraj napovedal, da bi se bila država že letos pripravljena odreči tako dohodnini kot prispevkom na regres za letni dopust, če ne bo presegel zneska povprečne slovenske bruto plače. Ta ta hip znaša 1692 evrov. Ne delavca, ki bi dobil celotni znesek, ne delodajalca tak regres ne bi stal niti evra prispevkov in dohodnine, saj bi se jima država do povprečne plače v celoti odpovedala, so prepričani.
Spremenjena dohodnina bi potrkala prihodnje leto
Če bi se poslanci strinjali in bi zvišali razbremenitev regresa, ki je zdaj oproščen plačila prispevkov do 70 odstotkov povprečne plače, bi vsi zaposleni pridobili. Tisti, ki je prejel zdaj 1184 evrov regresa in zasluži povprečno plačo, bi z dvigom regresa dobil 243 evrov več, so izračunali v ministrstvu. Če ima minimalno plačo, bi mu tak regres prinesel dodatnih 190 evrov. Država bi seveda ostala brez 90 milijonov evrov, toda slovenski trg dela bi bil po ministrovo v tekmi s tujino bolj konkurenčen.
Spremenjeno dohodnino naj bi dobili prihodnje leto. Med devetimi ukrepi za davčno optimizacijo, v kateri je finančni minister Bertoncelj zdaj prepoznaval kar davčno reformo, bi bila popravljena dohodnina hrbtenica razbremenitve plač.
Koliko višja bi bila neto plača
Zavezancem, ki bi uveljavljali samo splošno dohodninsko olajšavo, bi predlagane dohodninske spremembe prinesle višjo neto plačo. Če bi imeli dohodek, enak minimalni plači, bi imeli letno 32 evrov višjo neto plačo, če bi prejemali povprečno plačo, bi bila njihova letna neto plača višja za 144 evrov. Letna neto plača zavezanca z dvema povprečnima plačama bi bila višja za 670 evrov.
Obdavčitev ostaja cedularna
Z opisanimi spremembami bi skupaj z regresom državna blagajna ostala brez okoli 270 milijonov evrov (133 pri dohodnini, 50 prvo leto pri nagradah), ki bi jih pobrala z višjo obdavčitvijo kapitala. Podjetja naj bi se tako s prihodnjim letom srečala z višjo stopnjo davka na dohodke pravnih oseb. Namesto z letošnjimi 19 odstotki bi jih država obdavčila 20-odstotno. Če bi imeli ugodno gospodarsko rast, bi po ministrovih napovedih pozneje stopnjo vsako leto dvignili še za eno odstotno točko in bi bila 22-odstotna leta 2022. Načrti torej niso dokončni. Ker si želijo podjetja spodbuditi k vlaganjem, tudi v razvoj, bodo olajšave ohranili in bodo, tako kot zdaj, podjetja v resnici plačevala od 11 do 13 odstotkov davka na dobiček. Ne bodo pa se mogla več davku na dobiček v celoti izmakniti. Po novem naj bi začela plačevati davek na dobiček prav vsa podjetja, znašal naj bi najmanj pet odstotkov, drugod ga zaračunavajo do 10 odstotkov.
1692 evrov regresa že letos ne bi bilo obdavčeno (zdaj nanj ni prispevkov do 70 odstotkov povprečne plače).
3500 evrov bi bila od 2020 splošna dohodninska olajšava (zdaj 3303 evre).
6717 evrov bi bila od 2020 dodatna splošna olajšava (zdaj 6520 evrov).
150 odstotkov povprečne plače nagrade v 2020 ne bi obdavčili z dohodnino (zdaj povprečna plača).
30 odstotkov bi od 2020 znašala cedularna obdavčitev kapitalskih dobičkov (zdaj 25 odstotkov).
20 odstotkov bi bil od 2020 davek od dohodka pravnih oseb (zdaj 19 odstotkov).
5 odstotkov davka od dohodka pravnih oseb bi morala po 2020 plačevati vsa podjetja.
Prve ocene davčne reforme
ZSSS: merijo v pravo smer
"V ZSSS si že vrsto let prizadevamo za razbremenitev dela in potrošnje in za večjo obremenitev kapitala. S svojimi stališči smo že lani seznanili ministrstvo za finance in jih med drugim pozvali k ohranitvi progresivnosti dohodninske lestvice, k davčni razbremenitvi srednjega razreda (80-200 odstotki mediane plač), k povišanju splošne olajšave in upravičenosti do najvišje olajšave ... Prav tako smo predlagali ponovno uvedbo rednega letnega usklajevanja lestvice za odmero dohodnine in olajšav, ki je bilo zaradi krize ukinjeno. Za nevtralnost davčne reforme smo med drugim predlagali povišanje stopnje davka na dohodek pravnih oseb in določitev spodnje meje za plačilo tega davka. Iz objav medijev lahko ocenimo, da gredo načeloma predlogi finančnega ministrstva v pravo smer, za podrobnejšo opredelitev do predlaganih sprememb in rešitev pa je treba počakati na uradni predlog, ki ga še nismo prejeli in ni bil dan v razpravo," se je odzvala izvršna sekretarka v ZSSS Andreja Poje. (jz)
OZS proti zvišanju davka na dobiček
"Zadovoljni smo, da je vlada držala obljubo in bo razbremenila stroške dela, kar bo pripomoglo tudi k večji domači potrošnji," je ob napovedanem predlogu davčnih sprememb dejal Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Pozdravljajo tudi spremembe, ki pri dohodnini zvišujejo spodnje meje davčnih razredov, v nekaterih razredih znižanje davčnih stopenj ter dvig splošne in dodatne splošne olajšave. Nasprotujejo pa zvišanju davka na dobiček, saj ni potrebno. Mikro in mala podjetja namreč svoj dobiček vlagajo v razvoj podjetij in posodobitev opreme. Hkrati pa podjetja z zaposlovanjem in gospodarsko aktivnostjo že tako ali tako veliko prispevajo v državno blagajno. Ob tem velja spomniti, da država zadnjih nekaj let vsako leto pobere za milijardo več davkov. Dodatne obremenitve gospodarstva so zato povsem odveč, so prepričani v OZS.
GZS: Skok na dobičke nepotreben
Predlog davčnih sprememb je dobrodošla in dolgo pričakovana spodbuda k rasti plač in variabilnemu nagrajevanju v slovenskem gospodarstvu. Vsi zaposleni so s tem na boljšem. Na drugi strani pa opozarjamo na prehiter in previsok dvig obdavčitve davka od dohodka pravnih oseb in kapitala, ki je glede na rekordne davčne prilive iz gospodarstva povsem nepotreben in škodljiv.
S predlaganim dvigom splošne olajšave, širitvijo dohodninskih razredov in znižanjem bi država razbremenila vse zaposlene, tako tiste z minimalno plačo kot visoko izobražene strokovnjake, kar je zelo dobrodošlo. Tako se bo povečal razpoložljivi dohodek slovenskih gospodinjstev, s tem pa življenjski standard ljudi, domača potrošnja in davčni prilivi. Del razbremenitve bo tako zopet končal v davčnem proračunu v obliki drugih davkov, menijo v GZS.
