Danes, ko je Slovenija po zatrdilu gospodarskega ministra Zdravka Počivalška "v odlični formi" in naše gospodarstvo kljub ohlajanju tujega gospodarstva raste, bi prišle delodajalcem, pa tudi državi ter pokojninski in zdravstveni blagajni prav vse roke, ki znajo in še lahko delajo. Ker si, kot je spomnil minister, "star šele takrat, ko nehaš misliti", so v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) na prvi nacionalni konferenci 55+ spregovorili o tem, kako bi tudi pri nas starejši delavci od 55 let čim dlje delali. Odgovorov, zakaj pri nas tako malo delavcev po 55. letu še dela in zakaj gremo vsi takoj, ko je to možno, v pokoj, so se lotili tudi s primeri dobrih praks v podjetjih.
Tudi starejši je lahko najboljši kandidat
Na konferenco je prišlo 90 predstavnikov iz podjetij. V operaterju A1 so pred dvema mesecema zaposlili 58-letnega svetovalca, ker je bil najboljši kandidat. Tudi Sonja Špoljarič iz BSH Nazarje pravi, da se podjetja odločajo za zaposlitev starejših. Predvsem zato, ker imajo več izkušenj kot mladi in ker izkazujejo tudi večjo pripadnost podjetju. Ponekod se za to, da bi ostali njihovi zaposleni tudi po dolgih letih dela v proizvodnji še kar radovedno raziskovalni, potrudijo na drugačne načine. Pri zaposlenih šteje, če jim organizirajo športne dejavnosti, ponudijo počitnikovanje v firminih počitnikovališčih, zdravo prehrano, delovno opremo, prilagojeno letom. Od ergonomskega stola do drugih pripomočkov, ki jih za zaposlene svetujejo strokovnjaki, če jih podjetja povabijo medse.
Tudi delodajalci pomagate
"Posebej pred reformami tudi delodajalci sodelujejo pri pošiljanju delavcev na zavod za zaposlovanje, da tam počakajo še na zadnji dve leti delovne dobe pred upokojitvijo, četudi bi jih v firmi še potrebovali. To miselnost bomo morali spremeniti, saj je odstotek tistih, ki gredo v pokoj direktno z zavoda, prevelik. Ljudje zato govorijo, šest let imam do upokojitve, štiri leta bom še delal, potem sem pa dve leti na zavodu. Veste, da sem začel že sam razmišljati o tem. Sedem let imam do upokojitve ali pa osem, ne vem, kakšna bo sprememba, potem imam pa dve leti. In sem že malo zastrigel, kaj bo, če se bo nadomestilo znižalo s 25 mesecev na 19. Zdaj res obstaja nevarnost, da bomo stimulirali nekoga, ki bo itak ostal, po drugi strani pa se bomo prepuščali zavodu," je opozarjal generalni direktor ZPIZ Marijan Papež.
Stavili bi na starejše še zaposlene
Pri nas se zaposlenost med starejšimi sicer v zadnjih letih povečuje, a ostaja med najnižjimi v Evropi. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS, je povedala, da med 55. in 64. letom pri nas še dela 47 odstotkov ljudi, v EU pa 59 odstotkov. Pri nas je med starejšimi od 55 let, ki ne delajo več, večina upokojencev in vodji analitske službe GZS Bojanu Ivancu se je zdelo kaj malo verjetno, da se bodo ti znova zaposlili. Zato bi stavil na spodbujanje tistih, ki so starejši in še zaposleni. Nekaj bi dosegli s bonusi in malusi pri upokojevanju, država bi lahko bila davčno bolj prijazna do upokojencev z dvojnim statusom, lahko bi jim ponudili krajši delovni čas in poskrbeli tudi za dolgotrajno oskrbo, da ne bi delavke odhajale v pokoj, ker morajo skrbeti za starejše svojce. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je spomnila na predlagane zakonodajne spremembe, ki naj bi premaknile sedanje odhajanje z dela med 58. in 60. letom na poznejša. Problem pomanjkanja delavcev v Sloveniji bi reševali z manj ugodnim čakanjem na pokoj na zavodu za zaposlovanje in nagrado za neupokojevanje, takoj ko je mogoče.
Med 55. in 64. letom pri nas še dela 47 odstotkov ljudi
