V obdobju spopadanja z epidemijo koronavirusne bolezni covid-19 smo priča vsakodnevnim pozivom k družbeni odgovornosti vsakega od nas, ki jih pogosto spremljajo besede o tem, da smo v tem boju vsi skupaj in da nihče ni imun pred okužbo. Madonna je virus celo označila za velikega izenačevalca našega časa.
Virus res ne izbira, na koga se bo prenesel, vendar pa njegove posledice gotovo ne bodo enake za vse ljudi. Globalno gledano, bodo najkrajšo potegnile prebivalke in prebivalci držav tako imenovanega tretjega sveta. Po stoletjih kolonialnega in neokolonialnega izkoriščanja, ki ima svoje korenine v trgovini s sužnji in ropanju naravnih bogastev, jih zdaj čaka spopad s tem zahrbtnim sovražnikom. Nanj niso pripravljeni. Zdravstveni sistemi teh držav so v veliki meri zasnovani zgolj in samo za oskrbo potomcev nekdanjih kolonialnih vladarjev in domačega vladajočega razreda. Nacionalne ekonomije, če lahko o njih sploh govorimo, niso zmožne preživeti mnogo manjših kriz, kot bo ta, ki bo sledila v prihodnjih mesecih.
Sledili jim bodo delovni ljudje v Združenih državah Amerike (ZDA), novem in največjem epicentru okužbe. Stopnja njihovega preživetja namreč v največji meri ne bo odvisna od toliko opevane socialne distance ali pa samoizolacije, ki si je mnogi preprosto ne morejo privoščiti, temveč predvsem od tega, ali živijo v bližini bogatih predelov mest ali ne. Ta položaj je že pred več kot pol stoletja dobro orisal Malcom X, ko je dejal, da je dostop do delujoče kanalizacije in vodovoda omogočen samo tistim črncem in revnim belcem, ki živijo na območju, preko katerega so se vladajoči odločili speljat cevi do elitnih predelov.
Kaj hitro zatem pa bomo na vrsto prišli delovni ljudje v preostanku tako imenovanega razvitega sveta. Zahvaljujoč javnemu zdravstvenemu sistemu, nas bo velika večina zdravstveni del krize prešla praktično nedotaknjena. Kljub ogromnim pritiskom za privatizacijo, s strani farmacevtskega in zavarovalniškega kapitala, podprtega s strani znatnega dela zdravniškega ceha ter političnih strank, nam je namreč, vsaj v Sloveniji, v grobem uspelo ohraniti temelje javnega zdravstva.
Če želimo svetlejšo prihodnost, si jo moramo izbojevati
