Prepoved prodaje novih avtomobilov z dizelskim in bencinskim motorjem po letu 2035 predlaga Evropska komisija v okviru svežnja ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990. Na podlagi sedanjega stanja tehnike je predvideno, da bodo avtomobile na dizelsko gorivo in bencin v največji meri nadomestili električni avtomobili. Na podlagi te ocene Evropska komisija predlaga spremembe in dopolnitve uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva z zahtevo, da bodo države članice morale dograditi dovolj polnilnic. Na glavnih avtocestah komisija predlaga polnilna mesta za električne avtomobile na vsakih 60 kilometrov, oskrbovalna mesta za vodik pa na vsakih 150 kilometrov.
Tri milijarde dreves po vsej Evropi
Z revizijo direktive o obdavčitvi energije Evropska komisija predlaga uskladitev obdavčitve energentov z energetsko in podnebno politiko EU. Uzakoniti želi spodbude za čiste tehnologije in črtati zastarele izjeme in znižane stopnje, ki trenutno spodbujajo uporabo fosilnih goriv. Z uredbo o porazdelitvi prizadevanj bi državam predpisala nove cilje za večje znižanje izpustov toplogrednih plinov iz stavb, cestnega in domačega pomorskega prometa, kmetijstva, odpadkov in malih panog.
Za odstranjevanje ogljika iz ozračja je v uredbi o rabi zemljišč, gozdarstvu in kmetijstvu določen splošen cilj EU za odvzeme ogljika po naravnih ponorih v višini 310 milijonov ton izpustov CO2 do leta 2030. Za izpolnjevanje nacionalnih ciljev bodo morale države članice po predlogu Evropske komisije skrbeti za svoje ponore ogljika in povečati njihov obseg. V strategiji EU za gozdove je predstavljen načrt za zasaditev treh milijard dreves po vsej Evropi do leta 2030.
V direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov bi Evropska komisija določila cilj, da se leta 2030 štirideset odstotkov energije proizvede iz obnovljivih virov. Po letu 2026 predlaga uvedbo uvoznega davka za izdelke, ki so škodljivi za okolje, da bi preprečili selitev umazane proizvodnje iz Evrope. Ta dajatev naj bi bila uvedena tako, da bi morali uvozniki jekla, aluminija, cementa, umetnih gnojil kupovati certifikate glede na stopnjo onesnaževanja z izpusti CO2. Po letu 2023 je predvideno prehodno obdobje za uvedbo teh certifikatov.
Evropski okoljski urad ocenjuje, da sveženj Pripravljeni na 55 pušča odprta vrata premogu, plinu in nafti
V sistem za trgovanje z izpusti, ki je bil uveden v letu 2005, želi Evropska komisija vključiti ladijski promet. Zaradi nezadostnega zmanjševanja izpustov iz cestnega prometa in stavb napoveduje vzpostavitev novega ločenega sistema trgovanja z izpusti za distribucijo goriva za cestni promet in stavbe. Predlaga tudi, da se zgornja meja skupnih izpustov nadalje zniža, letna stopnja njihovega zmanjšanja pa poveča. Države članice bi morale vse svoje prihodke iz trgovanja z izpusti porabiti za podnebne in energetske projekte.
Nevladne okoljske organizacije niso zadovoljne
Poseben del prihodkov iz novega sistema za cestni promet in stavbni sektor bi po predlogu Evropske komisije bilo treba nameniti za podpore ranljivim gospodinjstvom, mikropodjetjem in uporabnikom prevoza.
Da bi znižali skupno porabo energije, zmanjšali izpuste in odpravili energijsko revščino, Evropska komisija predlaga višji zavezujoči cilj za zmanjšanje porabe energije v EU na letni ravni. V javnem sektorju bo treba po njenih načrtih vsako leto prenoviti tri odstotke stavb.
V novem socialnem skladu za podnebje želi komisija zbirati namenska sredstva, s katerimi bodo države članice lahko pomagale državljanom pri financiranju naložb v energijsko učinkovitost, nove ogrevalne in hladilne sisteme ter čistejšo mobilnost.
"Evropa je bila prva celina, ki se je zavezala, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna. In danes kot prvi v ta namen predstavljamo konkreten načrt. Evropa svoje zaveze iz podnebnih politik uresničuje v inovacijah, naložbah in socialnih ukrepih," je ob predstavitvi načrta, ki so ga poimenovali Pripravljeni na 55, pojasnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Sveženj Pripravljeni na 55 je po besedah ministra za okolje Andreja Vizjaka ena od ključnih prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju okolja in podnebnih sprememb. "Zagotovili bomo koherenten in celovit pristop pri obravnavi posameznih dosjejev, na vseh relevantnih delovnih skupinah in formacijah sveta," je poudaril. Politično razpravo o svežnju bo slovensko predsedstvo začelo že prihodnji teden na neformalnem srečanju ministrov za okolje.
Nevladne okoljske organizacije s predlaganim načrtom niso zadovoljne. "Proslavljanje teh politik je podobno, kot če bi skakalec v višino prejel medaljo za to, ker je stekel pod letvico," je po poročanju STA sporočil direktor Greenpeacea EU Jorgo Riss. Cilj znižanja izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do sredine stoletja je po njegovih navedbah daleč od tega, kar znanost opredeljuje kot potrebno za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja, s čimer bi se izognili zlomu narave, gospodarstva in družbe.
Evropski okoljski urad, mreža več kot 170 nevladnih okoljskih organizacij iz več kot 35 držav, ocenjuje, da sveženj Pripravljeni na 55 pušča odprta vrata premogu, plinu in nafti, da še vsaj dve desetletji ostanejo v evropskem energetskem sistemu. Predstavnica urada za podnebne politike Barbara Mariani je med drugim ocenila, da Evropska komisija v svežnju še vedno premalo obveznosti nalaga sektorjem, ki so med največjimi onesnaževalci, kot sta težka industrija in kmetijstvo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
