Brezposelnih še 2000 natakarjev in 600 kuharjev, toda dobiti natakarja, kuharja, sobarico, strežnico je težko, pravijo delodajalci

Turizem in gostinstvo je pandemija najbolj prizadela. Hoteli in restavracije so bili zaprti več mesecev, zdaj se ponovno odpirajo, pred vrati je poletna turistična sezona, z njo pa nove težave, pomanjkanje zaposlenih, opozarjajo delodajalci. V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije pravijo, da so si številni od 14.500 delavcev v tej panogi, ki so med pandemijo novega koronavirusa pristali na zavodu za zaposlovanje, poiskali delo drugje. Težave s pridobivanjem ustreznega kadra v gostinstvu in turizmu, ki so se začele že pred pandemijo, pa so se zdaj le še poglobile.

Iščejo si druge službe

Dobiti natakarja, kuharja, sobarico, strežnico je težko, pravijo delodajalci. V Piafu v mariborski Poštni ulici so še do pred kratkim imeli izobešen oglas za pomoč v strežbi. Lastnik Ramiz Derlić pravi, da je po epidemiji še težje najti delavce. "Mnogi so si po koroni poiskali delo v drugih dejavnostih, kar me ne preseneča. Časi so še vedno negotovi, nihče ne ve, kaj bo jeseni. Poleg tega je v gostinstvu že prej bilo zaposlenih veliko ljudi, ki so imeli drugo izobrazbo in so zdaj delo dobili v svojem poklicu," pojasni. Doda, da so v dveh tednih dobili za pomoč v strežbi študente, imajo pa tudi redno zaposlene, ki so bili v času epidemije na čakanju.

Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo konec maja prijavljenih 5986 brezposelnih, ki so pred brezposelnostjo opravljali delo oziroma poklic v gostinski dejavnosti, od tega 2259 natakarjev, 779 kuharskih pomočnikov, 526 kuharjev, 116 glavnih kuharjev, 424 čistilcev oziroma strežnikov, 125 pripravljavcev hitre hrane. Objavljenih pa je bilo 3008 prostih delovnih mest za področje gostinstva, od tega 1007 za natakarje, 606 za kuharje, 265 za kuhinjske pomočnike, 225 za čistilce ali strežnike, 36 za glavne kuharje, 109 za pripravljavce hitre hrane. V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije pravijo, da so si navkljub temu številni od 14.500 delavcev v tej panogi, ki so se med pandemijo novega koronavirusa znašli na zavodu za zaposlovanje ali so jih poslali na čakanje, poiskali delo drugje.

Tudi na ministrstvu za delo, družino, socialo in enake možnosti pojasnjujejo, da je v evidenci brezposelnih še vedno več kot 2000 ljudi z natakarskimi izkušnjami oziroma skoraj 600 brezposelnih, ki iščejo zaposlitev kot kuharji in izpolnjujejo običajne pogoje, torej izobrazbo in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za ta poklic. To je bil tudi razlog, zakaj v letošnjem razpisu javnega štipendijskega sklada teh poklicev ni na seznamu za deficitarne štipendije, kar je presenetilo mnoge, tudi ravnatelje srednjih in višjih gostinskih šol. Seveda zgolj temu ni mogoče pripisati manjšega zanimanja za te poklice.

Statistika zavoda je eno, praksa pa povsem drugo, pravi Vasja Ilešič, direktor hotelov Bolfenk in Videc na Pohorju. "Vsi gostinci in hotelirji v državi imamo težave s kadrom, nekateri objekti so zaradi tega še zaprti. Z zavoda za zaposlovanje nam pošljejo ljudi, a ti niso zainteresirani za delo, ker je zanje bolje prejemati nadomestilo in zraven delati kaj na črno. Iščemo pa vse, od natakarjev, strežnikov, receptorjev, kuharjev, sobaric. Pomagamo si s študenti," pojasni. Pravi tudi, da ponujajo višje plače, kar je prav, a navkljub temu delavce komaj dobijo. Ocenjuje, da se bo boj za preživetje v gostinstvu in turizmu začel šele s 1. julijem, ko bodo prenehale veljati vse protikoronske pomoči države, med drugim tudi ukrep čakanja na delo.

Slabe plače in delovne razmere

"Dijaki se za vpis odločajo glede na dogajanje v okolju, na trgu. In če so restavracije in hoteli zaprti več kot pol leta, če ne moreš potovati, to privede tudi do zmanjšanega interesa za poklice, ki jih je prizadela pandemija. Na vseslovenskem nivoju se je zanimanje za poklice v gostinstvu in turizmu na ravni srednjih šol prepolovilo, pri višjih šolah pa po prvem prijavnem roku, kjer dijaki izrazijo interes za nadaljnji vpis, opažamo za 30 odstotkov manjše zanimanje. Govorimo o marčevskih rezultatih, saj takrat prispejo prijave na srednje in višje šole," pojasni Tanja Angleitner Sagadin, direktorica Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. A ostaja optimistična, pravi, da se je v preteklosti že pokazalo, da je turizem najbolj trdoživ in se po krizah najhitreje pobere. Tudi v Sloveniji se turistične destinacije ponovno odpirajo, imajo pa zaradi dolgotrajnega zaprtja zdaj res velike težave s kadrom. "Ravno včeraj sem po radiu poslušala objave prostih študentskih del in še nikoli ni bilo toliko povpraševanja po delavcih v strežbi. Delodajalci se zaradi pomanjkanja kadra od začetka maja intenzivno obračajo tudi na nas, šole. Pri nas bi morali imeti 500 študentov, da bi trenutno lahko ugodili vsem," doda.

Seveda ne kaže spregledati, da na manjši interes za te poklice ni vplivala le pandemija. Treba je izpostaviti tudi, da poklici v gostinstvu niso regulirani poklici, zato za zaposlitev niso zahtevani posebni zakonski pogoji, torej bi se brezposelni lahko v tej panogi zaposlili brez omejitev. Prav tako za določene vrste poklicev s področja gostinstva (receptorji, čistilci, strežniki) izobraževalni programi niti ne obstajajo. Navsezadnje pa so plače v gostinstvu in turizmu še vedno podpovprečne, čeprav so jih zdaj morali zvišati. Povprečna bruto plača v turizmu in gostinstvu znaša 1179,89 evra (790 evrov neto), kar pomeni 63,6 odstotka povprečne slovenske plače. Čistilke sicer lahko mesečno zaslužijo tudi 1300 ali 1400 evrov, zdaj jim ponujajo celo 2000 evrov plače, a delavk ne dobijo.

K vsemu temu je treba dodati naporne urnike in slabe delovne razmere ter dejstvo, da večina delodajalcev v tej panogi še vedno zaposluje sezonsko, za določen čas, torej za manj kot devet mesecev, potem pa se ti delavci spet znajdejo na zavodu, kar vse vpliva ne le na manjši interes mladih za te poklice, ampak tudi na razmišljanje tistih, ki so v času pandemije prvi ostali brez dela ali so jih poslali na čakanje, da si novo službo raje poiščejo drugje. Delodajalci zato opozarjajo, da bi morala država k sezonski naravnanosti turizma pristopiti sistemsko, s prilagojenimi dajatvami in fleksibilnejšim zaposlovanjem, ki bi obenem zaposlenim omogočalo socialno varnost (denimo po avstrijskem zgledu z nadomestili za brezposelnost v nizki sezoni).

"Če bomo želeli uspešne zgodbe v turizmu, bo treba delavce dostojno plačati in izboljšati delovne razmere. Oboje zato, da bomo obdržali kader, da bomo pridobili nov, predvsem kvalificirani kader in da se bodo mladi odločali za te poklice," so jasni v sindikatu delavcev gostinstva in turizma.