Luka Mlakar
Člani parlamentarnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so z osmimi glasovi za in s šestimi proti podprli novelo zakona o tujcih, o kateri bodo poslanci glasovali na jutrišnji izredni seji državnega zbora. Koalicija na odboru spet ni demonstrirala enotnosti. Novelo so podprli poslanci Gibanja Svoboda in SD, proti pa so bili v SDS in Levici. Poslanka Levice Nataša Sukič je dejala, da novela v trenutni obliki zanje ni sprejemljiva. Če se bo predlog novele jutri dopolnil, bomo glasovali za, če ne bomo v Levici proti, je napovedala Sukič.
Nevladniki opozarjajo, da gre za diskriminacijo
Do rešitev, ki jih prinaša novela, so kritični tudi v nevladnih organizacijah. Pomisleki se nanašajo zlasti na določbo, po kateri se za podaljšanje dovoljenja za bivanje polnoletnih družinskih članov tujih delavcev zahteva opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1. Omenjeni člen je v zakon o tujcih zapisala že prejšnja vlada Janeza Janše, uporabljati pa naj bi se začel 27. aprila letos. Na notranjem ministrstvu pod vodstvom Boštjana Poklukarja so najprej nameravali omenjeni pogoj odpraviti, a se za to kasneje niso odločili. S tem so ohranili zahtevo, da tujci, ki v Sloveniji bivajo kot družinski člani tujca, in tisti, ki bi želeli pridobiti dovoljenje za stalno prebivanje, po določenem času izkažejo znanje slovenskega jezika na vstopni ravni.
Nevladniki ocenjujejo, da gre pri tem za diskriminacijo. "Ta člen ne uvaja znanja slovenskega jezika za vse tujce v Sloveniji, niti približno ne," je v petek dejal predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič. Da bi bilo v postopkih podaljšanja dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine pogoj znanja slovenščine treba preveriti in utemeljiti tudi iz vidika ustavnega načela enakosti, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Kot so pojasnili, bi bilo to potrebno storiti v razmerju do ureditve, ki ob podaljšanju dovoljenj zaradi dela, študija ali raziskovanja pogoja znanja slovenščine ne zahteva za družinske člane tujcev, ki so državljani EU.
Levica ni uspela z argumenti za črtanje člena
V Levici so na odboru z amandmajem predlagali umik omenjenega člena, a pri tem niso bili uspešni. Sukič je dejala, da država od tujcev ne more zahtevati pogoja znanja jezika, dokler sama ne zagotovi ustreznih integracijskih programov in politik. Krivdo za nastale razmere je sicer pripisala prejšnji Janševi vladi, ki je po njenih besedah "uzakonila diskriminacijo, ki jo mora koalicija zdaj reševati, da ne bomo deportirali pridruženih družinskih članov in kršili temeljnih človekovih pravic delavcev, ki tukaj delajo najnižja in najtežja dela." Namesto črtanja dopolnila, kot so predlagali v Levici, so poslanci na koncu podprli amandma, ki uvaja 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, kjer je zahtevani pogoj izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni A2.
Poklukar je napovedal, da bo vlada v šestih mesecih po uveljavitvi novele zakona sprejela tudi strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. V postopkih podaljšanja dovoljenja zaradi združitev družine se bo za vloge, ki so bile vložene do sprejema strategije, uporabljala ureditev, ki ne določa niti pogoja znanja jezika niti obveznosti predložitev potrdila o obiskovanju tečaja. Po sprejemu strategije in do uveljavitve pogoja izpita s prvim novembrom 2024 pa se uvaja prej omenjeni pogoj znanja jezika za podaljševanje dovoljenja za začasno bivanje za družinske člane. Sukič je od Poklukarja večkrat poskušala dobiti zagotovila, da bo vlada dejansko zagotovila finančna sredstva za izvedbo brezplačnih jezikovnih tečajev za tujce in da se ministrstvo ne bo zadovoljivo zgolj s strategijo na papirju, na koncu pa je dejala, da predloga novele ne more podpreti.
SDS koaliciji zažugala z referendumom
Črtanju omenjene določbe so ostro nasprotovali v SDS. Kot je že v petek dejal njihov poslanec Branko Grims, bodo v primeru, če pogoj znanja jezika ne bo ustrezno umeščen v zakon, uporabili vsa demokratična sredstva, razmislili pa bodo tudi o možnosti referenduma. "Temelj vsake integracije je znanje slovenskega jezika. Zato je obvezno znanje slovenskega jezika nekaj, kar bi moralo biti samoumevno," je poudaril Grims, ki je novelo zakona o tujcih označil za "popolnoma zgrešeno".
Da se ljudje na terenu srečujejo s težavami, je danes poudarila tudi poslanka Svobode Janja Sluga. Na pomoč kličejo v vrtcih in šolah, saj ne morejo v slovenščini komunicirati s starši otrok. "Mislim, da so to pomembne stvari. Kar lahko naredimo za te ljudi, je, da jih opolnomočimo, da ne bodo potrebovali pomoči pri komunikaciji, da ne bomo govorili, da jim bomo zagotovili tolmača, ampak da jih naučimo osnov slovenskega jezika," je dejala Sluga. Odbor je zavrnili tudi dopolnilo Levice, ki bi rok za pridobitev pravice za združitev z družino iz dveh let skrajšal na eno leto in ga tako uskladil z direktivo Evropskega sveta.
