Predsednika vlade Janeza Janše sinočnja odločna referendumska zavrnitev novele zakona o vodah ni preveč vznemirila. Medtem ko so politični analitiki skorajda v en glas ponavljali, da je šlo pri glasovanju tudi za odločanje o (ne)zaupnici tej vladi in da bi takšen referendumski rezultat moral imeti posledice tudi na političnem prizorišču, vsaj v tistih državah, kjer negujejo visoke demokratične standarde, je premier Janša ostal hladen in javnosti namenil zgolj en zapis na družbenem omrežju Twitter. Zapisal je naslednje: "Poznate kako levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu? Od večinskega sistema do družinskega zakonika? Zato brez drame. Ne morete pa sedeti doma in ob teh #MSM monopolih pričakovati čudežev na voliščih. Zato hvala vsem, ki ste glasovali. Kakorkoli. Tako se dela."
Andraž Zorko, raziskovalec javnega mnenja:
"Mislim, da je šlo za ljudsko nezaupnico tej vladi in na nek način tudi parlamentu ter da bo ta rezultat moral imeti neke politične posledice v naslednjih dneh. V normalnih državah in razmerah bi ta vlada odstopila že danes, ker se to najverjetneje ne bo zgodilo, se bo morala opozicija zelo potruditi, da ji uspe konstruktivna nezaupnica, kakor je uspela volivcem na voliščih. Precej očitno je, da ni šlo samo za glasovanje proti zakonu, ampak za izrekanje nezaupnice tej vladi."
No, drugače je bilo pred desetimi leti, ko je bil Janez Janša v opoziciji in ko so volivci na referendumsko nedeljo odločali o kar treh zakonih: pokojninski reformi, zakonu o preprečevanju dela na črno in noveli zakona o arhivih. Spomnimo, tedaj je proti vsakemu izmed zakonov glasovalo več kot 70 odstotkov volilnih udeležencev, trojnega referenduma pa se je udeležilo dobrih 40 odstotkov volilnih upravičencev. Za primerjavo: volilna udeležba na tokratnem referendumu je znašala dobrih 46 odstotkov, proti noveli zakona o vodi pa je glasovalo 86,6 odstotka udeležencev referenduma ali 677.119 volivcev.
In kakšen je bil Janšev odziv leta 2011, ko je vlado vodil Borut Pahor, ki je sicer včeraj v funkciji predsednika države glasoval proti vladni noveli zakona o vodah? "Glasovali so tudi proti oblastniški aroganci," je tedaj izpostavil Janša. Opozoril je, da je čas za zaskrbljenost, saj vlada "očitno ni razumela sporočila". "Še vedno mislijo, da so najboljši in ta oblastniška aroganca ne pomeni nič dobrega," je pristavil. Poudaril je tudi, da "nezaupnica ni bila izglasovana le vladi", pač pa celotni vladni koaliciji oziroma vladni večini v državnem zboru, ki je predlagala in sprejela "slabe rešitve". Dan po takratni referendumski nedelji je bil Janša še bolj konkreten, Pahorju je očital sprenevedanje, med drugim pa je sporočil: "Ravno odstop vlade ali pa njenega predsednika, kar pripelje tudi do odstopa vlade, je prvi nujni korak, da pridemo do predčasnih volitev."
Ob tem je treba poudariti, da smo o družinskem zakoniku, ki ga je Janša navedel v včerajšnjem tvitu, odločali 25. marca 2012, ko je slovensko vlado vodil prav predsednik SDS, tako da bi tedaj levosredinska vlada težko odstopila po izgubljenem referendumu. Proti družinskemu zakoniku je sicer takrat glasovalo 54,55 odstotka udeležencev referenduma.
Smo pa volivci o podobni temi odločali decembra 2015, ko je bila na oblasti Cerarjeva vlada, in sicer o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tedaj je proti noveli zakona glasovalo 63,51 udeležencev glasovanja, v SDS pa so referendumski rezultat razumeli kot nezaupnico takratni ministrici Anji Kopač Mrak in Cerarjevi vladi.
