Zakonodajni referendum je brez milosti, domala plebiscitarno odplaknil novelo zakona o vodah, ki jo je v DZ potrdila Janševa vladajoča koalicija. Kar so zvečer izrisale številke referendumske nedelje, se je napovedovalo že v finalu kampanje, predvsem pa med predčasnim glasovanjem sredi tedna, ki je nakazalo močan mobilizacijski naboj eminentnega okoljevarstvenega, a tudi družbenega, političnega vprašanja. Voda, vodni viri, upravljanje vodnih območij, obalnih pasov so med temami, vrednotami, če hočete, v katerih se prepoznamo, ki nas nagovarjajo in vzpostavljajo odnos do skupnega dobrega, onkraj ideološkosti in dnevnopolitičnih partikularnosti.
Končno referendum za nas, o pravici do prihodnosti, ki jo ilustrira prav to, kar bomo naredili z naravo, nam je že med tednom razlagala mlada Mariborčanka. Strankarske tekme je doslej niso prepričale, da ne gre najprej za službe, kariere, politične mandate. Zato je ob okoljskih aspektih pomembno sporočilo tega referenduma, da je mlajše generacije mogoče aktivirati za politiko, s pravimi vprašanji, poudarki, perspektivami, novimi koncepti, znajo delovati/reagirati politično. To je za prihodnost slovenske demokracije pomemben znak, kot tudi, da so se ljudje pripravljeni upreti oblastni aroganci, ki je pri tem zakonu poteptala demokratičen dialog, transparentno razpravo, stroko - ta je bila tako rekoč soglasno proti zakonskim rešitvam - in zavarovati javni interes. Drugo sporočilo je dobila manjšinska Janševa vlada, ki jo na oblasti vzdržujejo politični kruhoborci iz SMC in Desusa. Kot vsak referendum je bil tudi ta merjenje aktualne politične temperature. To je zgolj potrdilo, kar kažejo javnomnenjske ankete, za katere post festum vladni spin doktorji vpijejo, da so lažne. Janševa tretja vlada je že nekje od avgusta lani v močni eroziji zaupanja in legitimnosti med ljudmi. V prvem komentarju bolečih izidov referenduma se je minister za okolje Vizjak odgovoru na vprašanje, ali bo odstopil, izognil. Po takšni ljudski klofuti bi bil takojšnji odstop Vizjaka primerno dejanje, ki bi delno omejilo tudi širše posledice za celo vlado. A minister je namesto tega letvice politične kulture spustil še nižje in volivce, ki so glasovali proti, razglasil za zmanipulirane in "ugrabljene". Sramota, minister. Če bi ali so ljudje glasovali predvsem o vladi in koaliciji, na kar je ciljal Vizjak, so novice za vladajoče še toliko bolj katastrofalne. Premier Janša je v prvem odzivu že dejal, da tudi leve vlade po referendumskih porazih niso odstopale, a spomnimo, da je bil trojni referendumski padec poleti 2011 dokončni in nepovratni začetek konca Pahorjeve vlade.
Pisana fronta okoljevarstvenih aktivistov, stroke, nevladnikov, prostovoljcev, mladine, spontano so se jim pridružili gasilci, taksisti, brezdomci, glasbeniki ..., je s kampanjo, ki se sredi poletnega vročinskega vala na volišča pripeljala toliko volivcev, slovenski demokraciji poslala poživitveni impulz. Zelo ključno za trenutek, ko bi v družbi morali znati opraviti obče vključujočo razpravo o času po pandemiji; svet in mi bomo po njej v marsičem drugačni. V času tektonskih družbenih premikov je toliko bolj nujno, da ostanemo budni, da reagiramo na politične škodljivosti. Referendum je to sposobnost ljudi spet reanimiral.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
