Precej prahu je prejšnji teden dvignil vladni predlog interventnega zakona v zdravstvu, ki je med drugim predvidel, da bi se bolniška nadomestila tistim, ki so dlje časa na bolniškem dopustu, znižala. Zdaj namreč posameznik prvih 90 dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni prejema 80 odstotkov osnove, nato pa 90 odstotkov. Po prvotnem predlogu zakona bi posameznik v primeru bolezni ves čas odsotnosti prejemal le 80 odstotkov osnove. Na odboru za zdravstvo, kjer so predlogu interventnega zakona v zdravstvu sicer dali zeleno luč, poslanci ga bodo obravnavali na decembrski seji, pa se je zgodil preobrat.
V predlogu ostaja predvidena omejitev višine bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače.
Obdobje bolniškega nadomestila v primeru bolezni ali poškodbe v breme delodajalca se podaljša z 20 na 30 dni.
"S koalicijo smo dosegli dogovor o črtanju tega člena. Nesprejemljivo bi namreč bilo, da v času, ko z napotnico zelo hitro 40 odstotkov bolnikov na prvi pregled čaka več kot 90 dni, varčujemo na najranljivejših skupinah," so sporočili iz Levice. Sprejeto dopolnilo tako ohranja določbo, po kateri se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh zviša na 90 odstotkov.
Ostaja pa v predlogu predvidena omejitev višine bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače. Prav tako tudi skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca v primeru bolezni ali poškodbe z 20 na 30 dni. Tej nameri vlade, da ponovno uvede daljše obdobje izplačevanja bolniških odsotnosti v breme delodajalca, ostro nasprotujejo gospodarstveniki. V opozicijski SDS so sicer predlagali tudi črtanje tega člena, a neuspešno. Poslanka Levice Nataša Sukič je spomnila, da so obdobje skrajšali v začetku lanskega leta, država pa je s tem zgubila približno 100 milijonov evrov letno, zato se vračajo na prvotno stanje, ki so ga bili delodajalci vajeni desetletja.
