Podjetja v Sloveniji imajo zaradi posledic vojne na Bližnjem vzhodu čedalje večje težave. Anketa Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je pokazala, da 60 odstotkov podjetij, ki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, že beleži motnje, zlasti kot zamude pri dobavah in nedostopnost surovin in polizdelkov. "Kriza se je prek energentov, logistike in dobavnih verig preselila v slovensko gospodarstvo," je na konferenci za novinarje dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Obeti niso dobri. Večina anketiranih podjetij namreč v prihodnjih treh mesecih pričakuje poslabšanje razmer, v prihodnjih šestih do 12 mesecih pa visoko negotovost glede trajanja in intenzivnosti motenj. Po podatkih ankete ima slaba polovica težave zaradi daljših dobavnih rokov za izdelke iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, 13 odstotkov jih ne dobi izdelkov, ki so narejeni na Bližnjem vzhodu. Pri podjetjih z motnjami zaradi zamude pri dobavah, je slaba polovica beležila zamude od enega do štiri tedne, slabih 40 odstotkov pa do enega tedna. Za polovico podjetij poslovanje postane resno ogroženo že pri zamudah, ki so krajše od enega meseca, je pojasnil glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc.
Pritiski v štirih skupinah
V podjetjih so navedli, da motnje oziroma pritiski na cene nastajajo v štirih skupinah, ki so: energenti oziroma naftni derivati, transportne storitve (zamude v ladijskem in letalskem prometu, visoke cene naftnih derivatov), osnovne surovine (problem so določene vrste aluminija, izdelki, ki so vezani na proizvodnjo na Bližnjem vzhodu, dvig cen umetnih gnojil) in petrokemični proizvodi (plastika, embalaža, bitumen). Pri 63 odstotkih anketiranih podjetij so tuji dobavitelji že dvignili cene, pri 38 odstotkih pa so že napovedane. V podjetjih ugotavljajo, da so najbolj nepredvidljive podražitve energentov, podjetja v vseh ključnih sektorjih pričakujejo visoke cene vsaj tri do šest mesecev.
Podjetja po besedah Bojana Ivanca višjih stroškov večinoma ne morejo v celoti prenesti v prodajne cene. Zaradi tega se jim znižujejo marže, kar ogroža finančno vzdržnost njihovega poslovanja. Med podjetji, ki bodo dvignila cene svojih izdelkov in storitev, tretjina napoveduje podražitev za sedem do devet odstotkov, dvig nad 20 odstotkov so napovedali le trije odstotki podjetij.
Med obrambnimi mehanizmi, s katerimi se odzivajo na podražitve, so v anketiranih podjetjih navedli iskanje alternativnih dobaviteljev (57 odstotkov), zamik investicij (48 odstotkov), nižjo rast plač od predvidene (36 odstotkov), zmanjšanje zaposlovanja (31 odstotkov), zmanjšanje obsega proizvodnje (26 odstotkov). Anketa je pokazala, da slovensko gospodarstvo za preživetje od države bolj kot neposredne subvencije potrebuje deregulacijo in razbremenitev poslovnega okolja.
Za kemično in farmacevtsko industrijo ter proizvajalce plastike so problem osnovne surovine in energenti. Za živilsko industrijo in kmetijstvo so problem embalaža, logistika in pritisk na marže. Podražitev goriv in varnost transportnih poti sta glavna težava podjetij s področja cestnega transporta in logistike, za kovinsko industrijo pa poceni uvoz s Kitajske in grožnja izgube evropskega trga.
Poziv politiki
Vesna Nahtigal je ponovno pozvala slovensko politiko k državotvornemu delovanju ter izpostavila nujnost, da "Slovenija čim prej dobi operativno, stabilno in razvojno vlado, ki bo pripravila celovit sveženj ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja". Za energetsko intenzivna podjetja je po njenih besedah ključno, da vlada čim prej začne izvajati že sprejeti zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektrointenzivnih podjetij (ZSKREP) in da zagotovi predvidena sredstva v višini 30 milijonov evrov letno, kar bo tovrstnim podjetjem omogočilo nekoliko nižjo ceno električne energije.
Anketirana podjetja, ki jih je 56, so srednje velika in velika podjetja. V letu 2024 so ustvarila 8,5 milijarde evrov prihodkov, kar je šest odstotkov prihodkov vseh podjetij, imajo 24 tisoč zaposlenih, kar predstavlja tri odstotke vseh delovno aktivnih ljudi v Sloveniji.
