V uredništvo Večera smo prejeli pismo bralca, podpisano z "v imenu kavopivcev Mirko Ploj, Maribor" in naslovljeno Kavarna Rimski vrelec – zakladnica presenečenj, v katerem je pisec opisal izkušnjo z izleta na Koroškem, na podlagi katere je odsvetoval obisk kavarne Rimski vrelec. Na Rimskem vrelcu, kot je znano in smo že poročali, pospešeno gradijo novi hotel, medtem ko je kavarna že utečeni del ponudbe in je bila tudi del prvih prenov nastajajočega novega turističnega območja v Kotljah. Vsebino prejetega pisma delimo v celoti; tako je zapisal Mirko Ploj:
"Na lep sončen dan, 23. aprila 2026, se nas je 51 upokojenk in upokojencev podalo na izlet na Koroško. Dežela je oglaševana tudi kot zakladnica presenečenj. In res, ne da smo doživeli presenečenje, bili smo šokirani. Saj ljudje, stari v povprečju med 75 in 80 let, s številnimi življenjskimi izkušnjami, kaj takšnega še niso doživeli ne doma in ne v tujini.
Na svoji poti smo se po ogledu nekaterih kulturnim in naravnih znamenitosti te regije, okoli poldneva, ustavili še ob Rimskem vrelcu. Po okušanju te čudežne vode smo si nekateri zaželeli še skodelico kave. Odpravili smo se do lepega novega objekta z napisom Kavarna. A, kaj ti pomaga napis in krasen objekt, če ni v njem lepe besede, nasmeha in občutka, da si dobrodošel. Dušo hladnim stenam čudovitega objekta lahko vdahnejo le zaposleni. Toda, če so ti v brezdelju (v lokalu sta sedeli dve gospe in na terasi morda štirje gostje) in v strahu, da bi morali malo bolj poprijeti za delo in skuhati morda petindvajset kavic, postreči še brizgance, kakšno pivo in aperitiv, potem tudi čarobnost čudovitega okolja in modernega objekta ne pomeni prav nič.
Na družbenih omrežjih smo predhodno prebrali, da v tej kavarni združujejo domačine in popotnike, ki bodo lahko uživali ob različnih kavah ter veliko mero srčnosti, s katero se trudijo povezovati zgodbe kraja in ljudi. Zapisali so tudi, da je vsak dobrodošel in da bo košček pristnih spominov iz kavarne Rimski vrelec lahko odnesel tudi s seboj. Trenutki v kavarni niso nikoli samo kava. So pogovori, nasmehi in občutek, da si točno tam, kjer moraš biti. Mi seveda nismo bili tam, kjer bi bili dobrodošli. Ni bilo nasmehov, še manj srčnosti in razumnega odnosa do gostov. Bila je samo ena velika ignoranca. Zato kontrast med zapisom na družbenih omrežjih in realnostjo ne bi mogel biti večji. Promocija lokala pa brez pomena. V lokal smo najprej vstopili štirje, pozdravili in pri točilnem pultu natakarici naročili kavici z mlekom. Takoj je odgovorila, da kav ne bo kuhala, saj nas je preveč in se nismo v naprej najavili, saj da potrebuje pomoč. O tem, da bi se morali vnaprej najaviti ni bilo zapisa ne na vratih kavarne ne na družbenih omrežjih. Kljub pojasnilom, da razumemo, da aparat ne premore kuhanja več kot dve kavi hkrati in da se nam ne mudi, nam je postrežbo gladko zavrnila. Njena odločitev je bila nepreklicna. Takoj je bilo več kot očitno, da je kuhanje kave zanjo prevelik logistični zalogaj. Kuhanje petindvajsetih kavic se je natakarici zdel projekt, za katerega bi potrebovala dovoljenje šefice in ekipo zunanjih sodelavcev. Ostali smo brez kave, a z grenkim priokusom in pristnimi spomini. Razumljivo je, da smo z doživetim seznanili zaposlene v naslednjem lokalu, kjer so bili veseli našega obiska ter nam z veliko mero prijaznosti in srčnosti postregli dvajset kav, brizgance in pivo. In želeli so si prodati še več kavic, kot le dvajset.
No, zagotovo nikogar od nas v tej kavarni ne bodo več videli. Zato se Kavarni Rimski vrelec ni treba bati, da bi jih naša skupina še kdaj obremenila s svojim obiskom. Njihov mir bo ostal nemoten, njihov aparat za kavo pa varen pred obrabo. Mi pa bomo poskrbeli, da se glas o njihovi "srčnosti" razširi daleč naokoli. Saj veste, slab glas gre hitreje kot kava iz njihovega avtomata in odzvanja veliko dlje kot kateri koli njihov oglas na Facebooku.
Če torej načrtujete izlet na Koroško in si zaželite kave v Kavarni Rimski vrelec in slučajno še kakšne prijazne besede, se temu objektu ognite v širokem loku. Če si premislite, pa vam svetujemo naslednje: vstopajte posamično, preoblečeni v domačine in v razmaku pol ure. Ali pa preprosto pojdite tja, kjer ljudje dejansko radi opravljajo svoj poklic. Službujoča natakarica tega dne ni bila v poslu gostinstva, temveč v poslu odganjanja ljudi. Si predstavljate, kakšne spomine bi iz Koroške odnesla šele skupina tujcev, ki bi doživela takšno presenečenje?"
V odzivu na zapis gosta oziroma skupine upokojencev iz Maribora je Lea Dervodel, direktorica Rimskega vrelca, potrdila, da jih je navedenega dne obiskala večja družba s Štajerske. Kot je pojasnila, so obiskovalci pristopili do šanka s številnimi naročili. "Zaposlena jim je prijazno povedala, da ne more skuhati toliko kav v hitrem času, in da če se jim mudi, mogoče naročijo kaj drugega, da bo šlo hitreje, saj ni imela druge pomoči, hkrati pa še druge goste. V tistem trenutku so gostje (ženska in moški) začeli povzdigovati glas nad zaposleno, ki je vznemirjena takoj obvestila nadrejeno po telefonu o dogajanju. Slednja je prišla v kavarno in skušala umiriti situacijo. Nespoštljiv odnos in ustrahovanje s strani gostov se je nadaljevalo tudi v pogovoru z vodjo, čeprav se je opravičila za nastalo situacijo. Žal nam je, da so dotični gostje imeli slabo izkušnjo, predvsem pa da so bili takšnemu načinu komunikacije izpostavljeni naši ostali obiskovalci, saj se ves čas trudimo ustvariti dobro izkušnjo za vse, je pa za to potreben obojestranski spoštljiv odnos. Na srečo je bil to osamljen primer. Skupaj z našimi gosti bomo še naprej pisali pozitivno zgodbo v lokalnem okolju, saj verjamemo, da nam to lahko uspe le z medsebojnim sodelovanjem," pa je odgovorila Lea Dervodel.
