V času kosila je bilo mestece Strass, ki leži ob stari cesti od Špilja proti Lipnici, kot izumrlo. Le dva človeka sta stala eden za drugim - ker ne moremo reči, da sta tvorila vrsto - pred lekarno ob glavni cesti. Bari, gostilne in marsikatera trgovina so zaprti, le na začetku ulice je na bencinskem servisu nekdo točil gorivo v avtomobil.
Na drugem koncu glavne ulice pa smo lahko zavili v picerijo in slaščičarno Koppitz. V njej ne morete sesti za mizo in kaj pojesti ali popiti. Lahko pa si hrano ali sladice, ki si jih izberete iz razstavne vitrine, vzamete s seboj za domov. V piceriji se sestanemo s šefinjo Gudrun Preschern, da nam razloži, kako v času korone in zaprtja javnega življenja shajajo manjša podjetja v Avstriji in kako jim pri tem pomaga država. Videti je, da pri severnih sosedih država denarja za protikoronsko pomoč ne špara.
Bo tudi božičnica
"V naši piceriji in slaščičarni običajno dela 20 ljudi, od natakarjev, kuharjev, pomivalk in čistilk. V poletni sezoni, ko prodajamo še sladoled, pa imamo do 35 sodelavcev. Danes nas je tukaj osem. Zaradi tega, ker gostom v lokalu ne moremo postreči, konzumiranje hrane pa je prepovedano še v radiusu 50 metrov od lokala, tako da ni postrežbe niti na vrtu, ponujamo zgolj hrano za domov. Tako je večina naših sodelavcev v novembru na dopustu. To je drugače, kakor je bilo spomladi ob prvem valu pandemije novega koronavirusa."
Tedaj so v njenem lokalu izkoristil možnost skrajšanega delovnega časa, ki ga je odobrila zvezna vlada na Dunaju: "Sodelavci so bili spomladi 90 odstotkov delovnika doma, deset odstotkov pa na delovnem mestu. Država nam je pokrila njihove plače v višini 85 odstotkov. Pravzaprav sem za tiste mesece morala to plačo izplačati jaz, vendar smo od države ta strošek dobili povrnjen v dveh mesecih. Sedaj v novembru pa je, kot rečeno, večina naših zaposlenih na dopustu. Promet nam je padel za skoraj 80 odstotkov. A nam bo država novembra povrnila 80 odstotkov denarja, ki smo ga zaslužili lanskega novembra, ne glede, kako uspešno bo naše sedanje okrnjeno poslovanje. Hudo pa je, da še ne vemo, kako bo decembra. Bodo pa moji sodelavci, tudi tisti na dopustu, za november prejeli stoodstotne plače. Dobili bodo tudi trinajsto in štirinajsto plačo, torej božičnico, kot je v Avstriji običajno."
Po ugoden kredit
In kje bo Preschernova dobila denar za ta izplačila? "Hja, seveda se bom morala zadolžiti, vzeti kredit. Tega dobim ugodno pri naši Toursimusbank, banki, specializirani za gostinstvo. Pri tem mi ne bo treba plačati stroškov odobritve kredita in ne obresti. To deloma pokrije banka sama, deloma pa naša zvezna dežela Štajerska." Upa, da bomo premagali krizo in da se bo poslovanje z novim letom vrnilo v normalne tirnice. Medtem ko se pogovarjamo kakšno slabo uro, sta v lokal prišli dve stranki. Ena je izbrala med predbožičnimi sladicami, druga je prišla po po telefonu naročene pice.
Obveznosti do države morajo biti poravnane!
V Celovec smo poklicali Mitjo Einspielerja, priznanega koroškega draguljarja in zlatarja: "Prijavljeno imam obrt in država nam je obljubila, da bomo od nje zavoljo zaprtja javnega življenja dobili povrnjenih 40 odstotkov tistega, kar smo zaslužili lanskega novembra, ko je posel še tekel normalno. Tako je tudi v trgovini. Svoj lokal, Schmuckwerkstatt, delavnico nakita in prodajalno, imam sicer odprt, vsak dan dve, tri ure dopoldne. Ukvarjam se večinoma s knjigovodstvom in drugim pisarniškim delom. Sprejmem tudi kakšno stranko, ki pa se mora za termin dogovoriti vnaprej po telefonu. Ampak prodaje skoraj ni, moja roba, se pravi dragulji, pa se ne kvari, zato tudi popravljati nimam kaj." Einspieler še pove, da so njegovi sodelavci, prodajalci, oblikovalci, pasarji, na skrajšanem delu (Kurzarbeit) in dobijo 10 do 15 odstotkov nižje plače. "Tako naj bi bilo do 6. decembra, za naprej pa še nič ne vemo, kako bo. Tudi ne vem, kje bo država vzela denar za povrnitev obljubljenega. In tudi še ne vem, ali bom od teh 40 odstotkov, ki mi jih vrnejo, še moral plačati davek. Ta je v moji branži 50-odstoten," nadaljuje pogovor koroški Slovenec Einspieler. In sklene: "Da v Avstriji dobiš državno pomoč, je seveda pogoj, da imaš obveznosti do države poravnane do zadnjega centa. Za nameček je papirologija tako zapletena, da mnogi najemajo davčne svetovalce, ki z njenim izpolnjevanjem mastno služijo. Kakšni manjši podjetniki in obrtniki so spričo tega v težavah, saj si te pomoči ne morejo privoščiti."
Preschernova pove še, da je v njeni piceriji skoraj 50 odstotkov delavcev iz Slovenije, ki lahko normalno vsakodnevno prehajajo čez mejo v službo v Avstrijo. "Imajo tak velik rdeč dokument, ki je potrdilo, da so dnevni delovni migranti, zato na meji nimajo težav."
Med temi delavci je tudi picopek Bojan Mendek iz Maribora. Ko pred veliko krušno pečjo za hip odloži lesen lopar, pove, da je njihova picerija v Strassu odprta vsak dan od 9. do 19. ure, razen v torek. In doda še svojo misel: "Tisti, ki imamo gostinske lokale odprte vsaj za hrano, ki jo lahko stranke vzamejo s seboj, mislim, da bodo po koncu te zdravstvene in gospodarske krize imeli boljše možnosti za preživetje. Tisti, ki pa so zaprli svoje gostinske lokale ali so jih bili prisiljeni zapreti, tvegajo, da se jih bodo gostje odvadili."