Bi SDS rada pojedla SLS? Stranka je ob tem še v globokem minusu

Potem ko je konec aprila na izrednem kongresu Tina Bregant prevzela vodenje SLS, bi se lahko njena prizadevanja za konsolidacijo začela z obračunom v samem vrhu stranke. Kot potrjuje Bregantova, je namreč po prevzemu stranke ugotovila, da je ta precej bolj zadolžena, kot to izhaja iz javno dostopnih informacij o poslovanju stranke. O tem so konec maja razpravljali tudi na seji glavnega odbora v Litiji, pri čemer so govorili tudi o možnosti odstopa nekdanjega predsednika Marka Balažica, ki je bil na kongresu izvoljen na eno od treh podpredsedniških mest. "Sklenili smo, da mu damo priložnost, da pojasni zadeve, na podlagi tega pa se bomo potem odločili," pravi Bregantova. Konec meseca bo tako še ena seja glavnega odbora, po kateri bo več znano o usodi Balažica, ki bo moral po njenih besedah pojasniti tudi navedbe glede svoje izobrazbe: "Diplome za zdaj še ni predložil, prav tako bo moral pojasniti finančno stanje stranke, ki je na papirju videti drugače, kot je sam razlagal." Za komentar smo želeli zaprositi tudi Balažica, ki pa se ni odzival na naše klice. 

Bregantova pri tem ne želi govoriti o konkretnih številkah glede zadolženosti stranke, s katero pred prevzemom SLS po lastnih besedah ni bila seznanjena: "Nisem bila v prejšnji vodstveni ekipi, prav tako ne v organih stranke, tako da nekaj pač izhaja iz AJPES-a, drugo pa so potem interne številke. Stanje me je presenetilo, ni pa takšno, da se ga ne bi dalo sanirati." 

V zvezi s financiranjem kampanje za lanske volitve v Evropski parlament je bila SLS edina stranka, ki ji je Računsko sodišče v reviziji izreklo negativno mnenje, saj stranka ob zaprtju volilnega računa ni poravnala vseh stroškov volilne kampanje. SLS je v kampanji porabila 165 tisoč evrov, pri čemer ji je do zaključka revizije iz tega naslova ostalo še 24 tisoč evrov dolga. V SLS so v času prejšnjega vodstva Računskemu sodišču pojasnili, da stranka po volitvah ni prejela denarnih prispevkov fizičnih oseb, na katere je računala, prav tako ni bila uspešna pri pridobivanju posojila, zaradi česar je bila v likvidnostnih težavah. Glede na to, da je na evropskih volitvah stranka prejela 7,21 odstotka glasov, pa je bila upravičena do delnega povračila stroškov kampanje v višini 8268 evrov. Po javno dostopnih podatkih je SLS lansko leto zaključila s 188 tisoč evri minusa. 

Čebulj: Odstop Balažica ne spreminja ničesar 

Po kongresu se tako očitno strasti v SLS še niso umirile. Tudi vidni član stranke Franc Čebulj, župan občine Cerklje na Gorenjskem, pravi, da od Bregantove še vedno zahteva odgovor, zakaj sam ni dobil besede na kongresu. Pri tem opozarja tudi na proceduralni predlog v zvezi z ugotavljanjem morebitnih fiktivnih odborov stranke, ki ga je na kongresu podala kandidatka za predsednico Nina Strah. Strahova je kasneje odstopila od kandidature, potem ko njen predlog ni dobil podpore. "Enostavno so šli na glasovanje in nas povaljali," pravi Čebulj, za katerega je kongres še vedno sporen, sam pa se ne namerava udeleževati sestankov v stranki, dokler od Bregantove ne dobi zadovoljivega odgovora. Čebulj meni, da je Bregantova vedela za stanje v stranki, a je kljub temu želela postati predsednica: "Dolg je menda ocenjen na več kot 300 tisoč evrov, gre tudi za dolg do občinskih odborov, poleg tega bi potrebovali še okoli 400 tisoč evrov za prihodnje volitve. Ne vem, kako bi lahko zbrali toliko denarja." Glede dogajanja v zvezi z Balažicem pa pravi: "Ob vsem tem, kar zdaj od njega zahtevajo, je najbolj smešno to, da so ga izvolili za podpredsednika. Tudi tisti, ki so bili ponovno izvoljeni v izvršilni odbor stranke, so dobro vedeli, kakšno je finančno stanje v stranki. Ni jim šlo za to, da bi stranka zrasla, temveč za lasten obstanek. Za stranko tako ne vidim drugega izhoda, kot da se priključi h kateri od drugih strank na desni in da tako najstarejša politična stranka v Sloveniji žal zaključi svojo pot," še pove Čebulj, ki pojasni, da pri tem nima v mislih nobene konkretne stranke. Čebulj, sicer nekdanji poslanec SDS, je bil v prejšnjih mesecih med tistimi člani stranke, ki so si prizadevali, da bi vodenje SLS prevzel nosilec strankine liste na evropskih volitvah Peter Gregorčič. 

Bregantova: SDS ne ustreza močna SLS

Bregantova še vedno ocenjuje, da je konsolidacija stranke lahko uspešna, in zanika govorice, da naj bi že razmišljala o odstopu: "Nisem človek, ki odstopa, to ni moja miselnost." Hkrati izpostavlja, da je bila na zadnji seji glavnega odbora tudi Strahova: "Tam je bila tudi večina ostalih, ki so prej podpirali drugo stran, in jih do neke mere tudi razumem, glede na vse to, kar se zdaj izkazuje. Menim pa, da zaradi tega ni treba razpustiti stranke. Prav tako doslej ni bilo nekih izpisov, kvečjemu se nam je nekaj ljudi na novo pridružilo." Bregantova je po kongresu začela z ekipo intenzivneje obiskovati strankine odbore, a poudarja, da tudi najmočnejša stranka na desnici SDS ni naklonjena njihovim prizadevanjem: "Saj predstavljamo politično sredino in verjetno bi nekaterim ustrezalo, če bi lahko pojedli našo lokalno bazo in volivce že čez poletje. A tega ne bomo pustili." Pri tem Bregantova izpostavlja tudi primer Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki so jo dolga leta preko Slovenske kmečke zveze in tudi drugih list obvladovali člani SLS, na lanskih volitvah v svet KGZS pa je močno slavil Forum za kmetijstvo in podeželje SDS pod vodstvom nekdanjega kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, ki je kasneje tudi prevzel vodenje zbornice: "KGZS je SLS pod prejšnjim predsednikom izgubila, nismo pa izgubili svojih kmetov in svoje lokalne baze. In ti obupavajo, ker vidijo, da se v Sloveniji danes žal nihče zares ne bori za kmeta. SDS ne ustreza, če smo mi močni, ker se potem naša volilna baza nikamor ne premakne, oni pa upajo, da se bo premaknila k njim, na kar so upali že ob prevzemu KGZS."