Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi vodstvo Radiotelevizije Slovenija razmišljalo o koreniti spremembi dopisniške mreže, ki je bila v preteklosti tako ali tako že močno okrnjena, nedavno pa je bila že ukinjena nagrajena in priljubljena zunanjepolitična oddaja Globus, zaradi česar je protestirala tudi strokovna javnost.
Po nekaterih informacijah, ki prihajajo s Kolodvorske, naj bi razmišljali o ukinitvi dopisništva v Rimu in Vatikanu, prav tako naj bi ukinili eno od dveh dopisniških mest v Bruslju, medtem ko bi dopisništvi v Berlinu in Moskvi "zamrznili". Zadeve naj bi se uvedle postopoma, je razbrati iz dokumenta, pod katerim je podpisan generalni direktor javnega zavoda Andrej Grah Whatmough in ki ga hranimo v uredništvu.
Kot so nam še povedali viri z javnega servisa, naj bi Radiotelevizija Slovenija odprla dopisniško mesto v Bangkoku. Zakaj ravno v glavnem mestu Tajske, ni znano. "To je samovolja," je informacije komentiral dolgoletni novinar in dopisnik z javnega servisa. Kot je še slišati, bodo storili vse, da se tako nepremišljene in škodljive poteze ustavi, saj gre pri tem za dodaten udarec informativnemu programu. Če bi napovedane spremembe obveljale, bi imela Radiotelevizija Slovenija dopisništva zgolj še v Washingtonu, Bruslju, Beogradu, Bangkoku in na Koroškem.
Igor Kadunc leta 2017 v intervjuju za Večer o dopisniški mreži
Kaj boste najprej naredili, da postane javni servis spet izvoznik najboljših medijskih in novinarskih praks? Boste na primer več vlagali v mednarodno mrežo dopisništev? Ali se bo krčenje tudi na tem področju nadaljevalo?
"Najprej bomo skušali znižati stroške najemanja dragih satelitskih linj. V tem primeru bi lahko odprli kakšno novo dopisništvo, predvsem Azija je tukaj zanimiva. Za zdaj pa ostajamo pri tem, kar imamo, in skušamo zadeve racionalizirati."
Se res napovedujejo spremembe dopisniške mreže? Se dopisniško mesto v Rimu ukinja? Se ukinja eno dopisniško mesto v Bruslju? Kaj bo z Berlinom? Drži, da odpirate dopisniško mesto v Bangkoku? Lahko argumentirate takšne odločitve? To so vprašanja, ki smo jih že včeraj poslali na Radiotelevizijo Slovenija. Danes so nam odgovorili naslednje: "Informacije, po katerih nas sprašujete, bodo podane na seji programskega sveta v ponedeljek, 20. 6. 2022."
Spomnimo, da se je vodstvo javnega zavoda nedavno pohvalilo, da je Radiotelevizija Slovenija prvo trimesečje letošnjega leta zaključila občutno bolje od načrtovanega. "Zavod je beležil dobra 2 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar je bistveno več od predvidenega, ko naj bi odhodki krepko presegali prihodke," so pojasnili.
Nadaljevanje stavke novinarskih sindikatov RTV Slovenija
"Generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough s svojimi pomočniki in z zgrešeno programsko politiko nadaljuje razgradnjo javnega medija in krni ugled javne radiotelevizije v javnosti.
Generalni direktor RTV je po jesenskem sprejetju škodljivega programsko-produkcijskega načrta, s katerim je Informativni program Televizije Slovenija osiromašil in degradiral, programskemu svetu predlagal še krnitev in ukinitev nekaterih dopisništev v tujini. V stavkovnem odboru smo bili nad novico šokirani, saj predlagano zapiranje dopisništev v Moskvi, Berlinu, Bruslju ter v Rimu in Vatikanu pomeni dokončen izbris Informativnega programa, nadaljnje krnjenje zunanjepolitičnih vsebin na javnem RTV in uničevanja poslanstva javnega medija.
Zato je stavkovni odbor novinarskih sindikatov RTV odločil, da stavko v programih RTV nadaljujemo 20. junija od 14.00 do 23.00. Ta dan bo o nadaljnjih programskih in kadrovskih zadevah razpravljal tudi programski svet RTV. Ob 19. uri bomo tudi organizirali javni shod pred državnim zborom na Trgu republike in zahtevali nujnost ukrepanja pri ohranitvi javnega servisa tudi od zakonodajalcev.
Stavko smo vodstvu RTV napovedali 23. maja, po več kot 14-ih dneh pogajanj o novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji ter stabilni kadrovski politiki ni bil dosežen noben napredek, generalni direktor do zdaj tudi ni predlagal nobenih sprejemljivih rešitev stavkovnih zahtev. Razmere v uredništvu Informativnega programa TV Slovenija so iz dneva v dan slabše, komunikacija je kaotična, od novega leta je zaradi negotovosti in slabih razmer uredništvo zapustilo že več kot 30 novinarjev in novinark. Vodstvo še povečuje negotovost z novimi predlogi krčenja Informativnega programa in s krepitvijo oddaje Panorama, ki po nobenih kriterijih ne ustreza programskim in profesionalnim standardom javnega RTV.
Zaposleni želimo s stavko izboriti pogoje, v katerih bosta delo in prispevek zaposlenih spoštovana in ustrezno plačana, s čimer branimo temelje javnega medijskega servisa. To je mogoče doseči z zagotavljanjem avtonomije, ustrezne kadrovske politike, spoštovanjem delavskih pravic in vključujočim delovnim okoljem ter z depolitizacijo in strokovnostjo organov javne radiotelevizije.
Vabimo vas, da nas pri tem podprete in s tem podprete tudi svobodo medijev in pravico do obveščenosti."
Helena Milinković, predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednica KNS
"Takšni predlogi vodstva javnega medija so objektivno škodljivi"
"V Društvu novinarjev Slovenije opozarjamo na škodljive odločitve generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andreja Graha Whatmougha, ki možnosti za racionalizacijo poslovanja in krčenje stroškov vidi v krčenju dopisniške mreže v tujini.
Ukinjanje dopisništev v Berlinu, Rimu in Moskvi ter krčenje števila dopisnikov v Bruslju kaže na nerazumevanje pomena RTVS kot javnega medija, ki zagotavlja obveščenost državljanov tudi o dogodkih v tujini.
Morebitno ukinjanje mednarodnih dopisništev je v nasprotju z zakonom o RTVS. Ta v prvi alineji člena, ki opredeljuje javno službo, določa, da javni medij omogoča 'zagotavljanje verodostojnih in nepristranskih informativnih oddaj, s katerimi celovito obvešča (…) o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije …'
Če kdaj, se je v zadnjih dveh letih, ko se je svet soočal s pandemijo covida-19, in še bolj zadnje mesece, ko smo priča vojni v Ukrajini, pokazalo, kako lahko dogajanje v tujini vpliva na življenje v Sloveniji. Zato si javnost zasluži biti dobro obveščena o dogajanju v tujini, še več, zasluži si poglobljene informacije iz prve roke, ki ji pomagajo razumeti vzroke in posledice dogajanja.
Svet je resda postal globalna vas, informacije pa lažje dostopne, a hkrati se s tem širi tudi mreža virov dezinformacij. Pokrivanje dogajanja v tujini zgolj po sekundarnih virih ni enako kot imeti dopisnika v državi, dopisnika, ki si tam zgradi mrežo svojih virov, ki je lahko na mestu dogajanja hitreje, kot če bi moral tja vsakič potovati iz Slovenije, ki nenazadnje lažje začuti utrip države in lahko govori z lokalnimi politiki, gospodarstveniki in drugimi državljani.
Utemeljevanje krčenja dopisniške mreže z racionalizacijo stroškov je kratkovidno, saj ne zajema presoje posledic za ugled javnega medija, za njegovo verodostojnost, zaupanje javnosti, posledično pa za gledanost in poslušanost. Padec slednjih pa zagotovo ne pomeni nič dobrega za prihodkovno stran zavoda, ki bo nižje stroške iz naslova dela bržkone kmalu beležil tudi na račun številnih odhodov novinarjev zaradi okoliščin, v katerih delajo in zaradi katerih tudi stavkajo.
Številni zasebni mediji v Sloveniji so v preteklosti že krčili dopisniške mreže, zato je toliko bolj pomembno, da tu svojo vlogo odigra javna radiotelevizija. Takšni predlogi vodstva javnega medija so objektivno škodljivi, še bolj neprimerni pa med stavko novinarjev, s katero ti opozarjajo tudi na odločitve vodstva, ki spodkopavajo profesionalno integriteto novinarjev in kakovost programa."
Upravni odbor DNS
