Intervjuji na terenu z uradniki, predstavniki nevladnih humanitarnih organizacij, z begunci in migrantkami, ter naknadno raziskovanje mednarodne nevladne organizacije Amnesty International med lanskim junijem in letošnjim januarjem potrjujejo, da hrvaške oblasti v BiH sistematično in namerno kolektivno izganjajo in vračajo prosilce za azil, ki jim ne omogočijo, da bi v EU članici zaprosili za azil. S tem se krši prepoved mednarodnega humanitarnega prava, da se ljudi ne sme vračati v države, kjer bi bili lahko izpostavljeni resnim kršitvam človekovih pravic. O protipravnem vračanju v BiH je poročalo vseh 94 intervjuvanih oseb, ki so bile nekatere tudi večkrat izpostavljene takemu ravnanju, ki krši tudi evropsko konvencijo človekovih pravic, EU in hrvaško pravo. Približno tretjina intervjuvanih oseb je izkusila tudi nasilje hrvaške policije in ustrahovanje. Danes objavljeno poročilo Potisnjeni do roba je nadgradnja že objavljenega poročila lani poleti, a se tokratno osredotoča na ravnanje hrvaške policije, pričevanja pa dopolnjuje z intervjuji in razmerami na terenu konec lanskega in v začetku letošnjega leta. Tako pišejo, da je januarja letos hrvaška policija ponovno sistematično jemala ljudem topla oblačila in jih sezuvala, da so morali nato bosi in prezebli hoditi nazaj v BiH po več kilometrov. V mednarodni organizaciji opozarjajo tudi na vse pogostejša poročila o protipravnih, verižnih in kolektivnih vračanjih beguncev in migrantk iz Italije, prek Slovenije.
Hrvaška
Hrvaške oblasti, opozarjajo, preprečujejo nadzor nad svojim delom, hrvaška policija se ni odzvala niti na vprašanja niti na vnaprej poslano poročilo najbolj prepoznane mednarodne organizacije za človekove pravice. V svojih izjavah je notranji minister Davor Božinović sicer zanikal protipravnost postopanja hrvaške policije in dejal, da gre za zakonito zavračanje vstopov. Organizacija citira tudi izjavo hrvaške policije, da niso prejeli milijarde kun iz Bruslja, da bi mejni policisti le postopali. Hrvaška policija sicer ne omogoča nadzora nad svojim delom niti hrvaški varuhinji človekovih pravic Lori Vidović, v zadnjem letu pa je večkrat poskušala tudi diskreditirati nevladne organizacije z obtožbami, da "omogočajo nezakonito migracijo". Prostovoljce in aktiviste je nadlegovala in jih pridrževala ter jim grozila zaradi pričevanj in poročil o policijskem nasilju. Hrvaške nevladne organizacije ob tem opozarjajo, da je sovražno nastrojen govor organov oblasti vplival na družbene odnose in povečan občutek strahu in nenaklonjenosti do beguncev in migrantk med ljudmi. Amnesty International v poročilu opominja, da ravnanje hrvaških oblasti pomeni oviranje dela zagovornikov človekovih pravic, ki je posebej varovano tudi v leta 1998 sprejeti deklaraciji ZN o zagovornikih človekovih pravic.
Na nezakonito in nasilno ravnanje hrvaške policije so v zadnjem letu med drugim opozorili tudi evropski poslanci, visoki komisariat za begunce Združenih narodov in komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović. Decembra lani se je odzval tudi evropski komisar Dimitris Avramopoulos, komisija EU pa je napovedala, da bo na Hrvaško poslala Frontex in je pozvala članico, naj preišče obtožbe glede nasilja in nezakonitih izgonov. A v Amnesty International ob tem opozarjajo, da EU in evropski politiki istočasno Hrvaško tudi hvalijo, da dobro ščiti meje EU, za kar je in bo prejela od EU 131 milijonov evrov do leta 2020.
Slovenija
Zaradi policijskega nasilja in protipravnega ravnanja ljudje izbirajo vse bolj nevarne in tvegane poti, opozarjajo raziskovalci na 26 uradno zabeleženih primerov smrti od leta 2017, od teh jih je bilo lani vsaj ducat na hrvaško-slovenski meji v Kolpi. "Slovenija in v manjši meri Italija, prav tako vračata ljudi po hitrem postopku, ko vstopijo v državo na nedovoljen način po balkanski poti, pri čemer njihove prošnje za azil ignorirajo," opozarjajo v Amnesty International. "Nekateri, ki jim navkljub vsemu uspe doseči Slovenijo ali Italijo, so predani nazaj hrvaški policiji in nasilno vrnjeni še enkrat na drugo stran meja EU. Ti verižni kolektivni izgoni pomenijo, da ljudje na koncu pristanejo spet v nevarnih in neprimernih pogojih taborišč v BiH," našteva poročilo neprimerne postopke, denarne kazni za nedovoljen prestop meje in siljenje migrantov ter begunk v podpisovanje dokumentov, ki jih ne razumejo, na slovenskem ozemlju. V poročilu opozarjajo tudi na protipravnost vračanj po bilateralnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, saj so taka vračanja "zaradi neformalnosti postopkov in odsotnosti primernih varoval ... neskladna z mednarodnim pravom". Zato, pozivajo, se mora z njimi prenehati.
Evropska unija
V poročilu pišejo, da kolektivni izgoni, nasilje in protipravna vračanja niso le stranski učinki proti-migrantskih praks posameznih držav, ampak gre za posledice širših EU politik, da bi zmanjšali nedovoljena prečkanja mej in zadržali ljudi zunaj EU s tem, da krepijo varovanje meja in obravnavo migrantov predajajo na pleča tretjih držav. "V tem se odraža tudi sistematičen neuspeh in nedelovanje azilnega sistema EU," pojasnjujejo, da odsotnost reforme dublinskega sistema, s katero bi se zagotovilo bolj pravičen in vzdržen sistem, povzroča tudi sekundarne migracije med EU članicami, ki bi jih EU rada preprečila. Za zdaj vse to na koncu pomeni le to, da se ljudi potiska v pravno negotovost in brezpravni položaj v eni najrevnejših in politično nestabilni državi v Evropi. Kajti razmere v taboriščih za begunce v BiH ostajajo slabe z neprimerno higieno, brez zagotovljene tople vode in medicinske oskrbe ter z dolgimi vrstami za hrano. Pot čez Hrvaško je polna nevarnosti, saj je tam med drugim še vedno približno 351 kvadratnih kilometrov površin, kjer ostaja verjetnost prisotnosti min. Sedanja situacija, ko države EU prelagajo na druge svojo odgovornost, da nudijo zaščito ljudem, ki bežijo pred preganjanjem in iščejo zatočišče, pišejo v poročilu, predstavlja "strukturno grožnjo vladavini prava in temeljnim vrednotam". EU zato Amnesty International poziva, naj jasno in odločno zahteva od članic, da prenehajo s protipravnim zavračanjem in izgoni migrantov in beguncev v imenu varnosti meja. Slovenijo med drugim ponovno pozivajo, naj zagotovi "takojšnjo, neodvisno in nepristransko preiskavo obtožb", da se ljudem preprečuje, da bi dostopali do azilnega sistema in uresničevali svojo pravico do mednarodne zaščite v Sloveniji.
