Vpliv zunanjih dejavnikov na duševno zdravje je močan, je dejala psihologinja Suzana Krstić, ki živi v Beogradu - z njo smo govorili v začetku decembra na konferenci Mladost (je) ni norost - Moja misel ima še smisel, ki jo je organiziral Javni zavod Mladi zmaji. "Zunanje okoliščine, kot je pandemija, spreminjajo tudi obnašanje ljudi, s katerimi smo obkroženi. Mladi pričakujejo podporo staršev in učiteljev, a v času epidemije so tudi ti šli skozi svoje bitke, zato nisem prepričana, ali so dobili dovolj podpore," je izpostavila Krstićeva. "Meni kot terapevtki je najpomembneje, da stranke vedo, da sem tukaj za njih, da sem odprta in da sprejmem, da nekaterih stvari ne bomo mogli doseči," pojasnjuje.

Socialna nespretnost je logična posledica

Psihosocialna svetovalka Jerneja Munc iz organizacije Mladi zmaji, ki dela z mladinskimi centri, razloži, da so slednji marsikomu predstavljali varen prostor, kjer so se počutili sprejete in so lahko delali nekaj, kar jih veseli. S pojavom epidemije so bile te aktivnosti omejene ali onemogočene, kar je na nekatere zelo vplivalo. "Zelo pomembno je bilo, da so se mladinski centri trudili ohranjati stik z mladimi." Epidemija je na posameznike vplivala zelo različno, bolj introvertiranim je morda celo odleglo, ker so lahko ostali doma. "Bistvo odraščanja je navezovanje stikov z vrstniki in tega je bilo precej manj," je dejala psihosocialna svetovalka. Mladi zmaji so si tako prizadevali, da bi čim več stvari organizirali na daljavo, a stika v živo nič ne more nadomestiti. Zanimalo nas je, kako sta omejitev stikov in izolacija vplivali na socialne spretnosti. "Odnos je tisti, ki zdravi in odpira možnosti. Kdorkoli bo dva meseca zaprt, bo postal socialno nespreten, to je logična posledica, še posebej v času, ko naj bi se mladi učili vzpostavljanja stikov," odgovarja Jerneja Munc. Zelo pomembno se ji zdi timsko povezovanje - torej izmenjevanje izkušenj vseh, ki z mladimi delajo. "Mlade moramo poslušati in biti radovedni, kaj se z njimi dogaja," je še dodala.

Ekstrovertiranim je med karanteno težje

Klinični psiholog iz Izraela Avi Goren-Bar je na podlagi zgodbe 26-letne ekstrovertirane Eve, ki je zbolela za covidom-19 in je morala biti v izolaciji, na predavanju preko zooma pojasnil vpliv izolacije na počutje. Naša podzavest je sestavljena iz iracionalnih misli, zato je izolacija v zaporu največja kazen, ki jo lahko človek doživi, saj se je takrat primoran soočiti sam s sabo. Ko je oseba sama v sobi, govori sama s sabo in prav ta osebnost in super ego sta preganjalec, ki povzroči strah. Goren-Bar je dejal, da moramo poiskati načine, da postanemo s svojim super egom in vestjo prijatelji. Ko smo ljudje vpeti v dnevno dogajanje naše mentalne sposobnosti, kamor so zajeti kreativne ideje in strahovi iz podzavesti, počivajo. Med karanteno pa se odpre Pandorina skrinjica. Ekstrovertiranim ljudem je v takih primerih še težje, saj jim več pomeni interakcija z ljudmi. Ko smo zaprti, smo se primorani poglobiti v podzavest, ki je polna domišljije, strahov, katastrof in zavor. Suzana Krstić je v praksi opazila, da je v času pandemije v Srbiji poraslo število ljudi, ki trpijo za anksioznostjo, depresijo, več je bilo tudi razhodov, skokov v nova razmerja, odločitev, da bi imeli čim prej otroke, in (pre)zgodnjih porok. Povečala se je zloraba drog in alkohola. "Presenetilo me je, da sem v času popolnega zaprtja imela več moških, ki so bili odvisni od kokaina, in žensk, ki odvisne od alkohola," je povedala.

Po priporočilu

Mlajše generacije so bolj pripravljene poiskati pomoč kot starejše, čeprav je obiskati psihologa še vedno tabu, je dejala Suzana Krstić. Meni, da je tako tudi zaradi spleta in dostopa do informacij, saj vidijo, da niso sami. Pomembno je, da vsak, ki potrebuje strokovno pomoč, to tudi dobi, a vsi ne potrebujejo terapije. "Ljudje najdejo različne načine, da se počutijo bolje. Nekaterim najbolj koristi recimo pohodništvo ali pa plavanje in se lahko samoozdravijo," opozarja. "Ločevati moramo med anksioznostjo ter strahom, žalostjo in depresijo. Ljudje te pojme pogosto mešajo in se postavljajo v neke okvire. Pogosto rečejo, da so depresivni ali anksiozni, ampak v resnici čutijo le hud strah, ki je normalen v takih okoliščinah, kot je epidemija," razlaga Suzana Krstić. Na voljo je veliko takšnih in drugačnih terapevtov, nekaterim med njimi je cilj le zaslužek, zato je pri izbiri treba biti previden, opozarja Krstićeva. Sama prisega na iskanje po priporočilih. "Ljudem pogosto svetujem, naj ne izbirajo svojega zobozdravnika, ginekologa in terapevta na internetu. Tam pogosto zmaga dober piar, ne pa dobro delo," razpravlja. Priporoča tudi portale, kjer svetujejo študentje psihologije, saj gre za usposobljen kader.