STA, A.L.
Med ostalimi morebitnimi kandidati bi Vladimir Prebilič dobil 3,3 odstotka, Sabina Senčar 2,4 odstotka, Ivo Vajgl pa 1,9 odstotka glasov, so objavili v soboto v oddaji 24ur na POP TV.
Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 16,8 odstotka anketiranih, da ne bi nobenega od ponujenih, 3,2 odstotka, da ne povedo, pa 1,2 odstotka vprašanih.
Ob upoštevanju samo tistih, ki so odgovorili, da se bodo zelo verjetno udeležili volitev, pa bi Logar dobil 31 odstotkov, Pirc Musarjeva 30,3 odstotka in Kosova 12,6 odstotka glasov. Prebilič bi v tej primerjavi prejel 2,7 odstotka, Senčarjeva 2,5 odstotka in Vajgl 2,2 odstotka glasov.
Anketa je bila izvedena na vzorcu 721 ljudi.
Predsedniške volitve: Napovedani kandidati že aktivni na terenu, med volivci zbirajo podpise podpore
Pred volitvami predsednika republike so predvolilne aktivnosti že v polnem teku. Večina tistih, ki so napovedali vstop v predsedniško tekmo, išče podporo med volivci, da bi zanje prispevali svoj podpis za vložitev kandidature. V ta namen volivce nagovarjajo na terenu, se družijo s simpatizerji ter obiskujejo različne kraje in prireditve.
V ponedeljek so namreč stekli roki za izvedbo predsedniških volitev, kar pomeni, da lahko volivci s podpisi izražajo podporo posameznim kandidatom, mogoče pa je tudi že vlaganje kandidatur.
Tega doslej ni storil še nihče, je pa že več kandidatov javno naznanilo, da se nameravajo podati v boj za stolček v predsedniški palači. Večina jih namerava v predsedniško tekmo vstopiti s podporo volivcev, za kar morajo zbrati najmanj 5000 njihovih podpisov, tisti, ki računajo še na podporo kakšne stranke, pa jih potrebujejo 3000.
V ta namen v teh dneh sami ali njihovi sodelavci intenzivno nagovarjajo volivce pred upravnimi enotami, se srečujejo s podporniki in simpatizerji, obiskujejo različne prireditve in številne slovenske kraje ter si prizadevajo za podporo vidnejših posameznikov.
Med parlamentarnimi strankami je svojo kandidatko ponudilo le Gibanje Svoboda, in sicer svojo podpredsednico Marto Kos. Čeprav ji podpisov volivcev ni treba zbirati, saj ima poleg strankarske podpore na voljo tudi potrebne podpise poslancev, pa je tudi ona že začela s predvolilnimi aktivnostmi. Tako se udeležuje različnih dogodkov, srečanj in pogovorov, pogosto v družbi poslancev Gibanja Svoboda.
Z zbiranjem podpisov pa se v predsedniško tekmo podaja poslanec SDS in nekdanji zunanji minister Anže Logar. Kot je zapisal na Twitterju, je zadostno število podpisov že zbral, v treh dneh se jih je nabralo 12.000. Logar sicer namerava za podporo zaprositi tudi svet stranke SDS. Tudi on se je že lotil aktivnosti za pridobivanje pozornosti volivcev, med drugim se v poletnem času vzpenja na slovenske vrhove, osvojiti jih želi 30, glede na objave na družbenih omrežjih pa je že skoraj na polovici.
Še ena izmed kandidatk, ki v teh dneh išče podporo volivcev, je odvetnica Nataša Pirc Musar. Kandidatka, ki je pred jesenskimi volitvami odprla predsedniško tekmo in prva javno predstavila kandidaturo, ugotavlja, da je zbiranje podpisov za samostojne kandidate izjemno zahteven logističen zalogaj. V teh dneh se na terenu srečuje z volivci, prostovoljci, ki jo podpirajo, pa v številnih krajih zbirajo podpise. Pirc Musarjeva si želi podpise zbrati do konca meseca, nato pa se posvetiti drugim aktivnostim.
Med aktivnejšimi kandidati je tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, za njegovo kandidaturo stoji 45 neodvisnih županov. Tudi on si prizadeva za podporo volivcev ter v ta namen obiskuje različne slovenske regije ter se srečuje s simpatizerji.
Ta teden je kandidaturo najavil še nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl. V tekmo se podaja z zbiranjem podpisov volivcev, računa pa tudi na to, da bo dobil podporo "zelo ugledne stranke", a ne razkriva katere. Napoveduje, da bosta njegova kampanja in volilni štab skromna.
Željo kandidirati je izrazil tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, a namerava kandidaturo vložiti le, če ga bo podprl dovolj širok krog političnih strank, gibanj in vidnih posameznikov.
Namero kandidirati na volitvah za predsednika države so doslej izrazili še glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, psihoanalitičarka Nina Krajnik, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik Stare pravde Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, ginekologinja Sabina Senčar, kandidat civilnodružbenega gibanja Zdrava družba Boris Vene, član t. i. Štajerske varde Ivan Bolfek ter aktivist in soustanovitelj stranke Solidarnost Boris Žulj.
Vlaganje kandidatur, ki jim mora kandidat predložiti tudi soglasje, bo sicer mogoče do 28. septembra. Še pet dni po tem, do 3. oktobra, pa lahko kandidati soglasje h kandidaturi umaknejo. Uradna volilna kampanja pa bo stekla 30 dni pred dnem glasovanja, torej 22. septembra.
