"Predstavniki delavcev v podjetju morajo biti učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv," določa posebno varstvo za vsa zakonita ravnanja delavskih predstavnikov konvencija mednarodne organizacije dela, ki jo je podpisala tudi Slovenija.
Predlagatelji sklepov, da naj ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravi poročilo o stanju varstva delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev ter nato v sodelovanju z delavskimi organizacijami pripravi tudi ustrezne rešitve, opozarjajo, da je sedanja slovenska zakonodaja luknjava glede zaščit in nedosledna pri uresničevanju standardov, h katerim se je zavezala.
Zgolj navidezna zaščita
To dokazujejo v zadnjih letih vse pogostejši primeri odpovedi delavskim predstavnikom in zastraševanje z opozorili pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki se jih delodajalci poslužujejo zoper delavke in delavce, ki opozarjajo na nepravilnosti in se borijo za delavske pravice. Pravica, naknadno dosežena na sodišču, da je bila odpoved nezakonita, je neučinkovita pri zagotavljanju učinkovitosti teh delavskih prizadevanj in tako spodkopava tudi zaupanje ostalih delavcev v te oblike organiziranja, opozarjajo v združenju svetov delavcev. "Problem je tako pereč, da bo brez ukrepanja sindikalno in soupravljalsko delovanje delavk in delavcev v Sloveniji ostalo zgolj črka na papirju," pravi Mato Gostiša, da gre za izborjene standarde industrijske demokracije. Hkrati pojasnjuje, da gre pri zaščiti delavskih predstavnikov za zagotavljanje temeljnih okvirov delovanja in uresničevanja ustavno-varovanih pravic, kar ne more biti podvrženo pogajanjem. V združenju so že leta 2010 neuspešno predlagali ob podpori poslanske skupine SD sprejem avtentične razlage zakonskih določil, s katero bi se dodatno zaščitilo delavske predstavnike.
Samoukinitev države pri zaščiti delavcev
