Ali evropski poslanec Klemen Grošelj, ki ga Svoboda noče več, še ni rekel zadnje? Kandidiral bo, če bo priložnost, pravi

Potem ko so se poti Klemna Grošlja in v Sloveniji vladajoče Svobode (politična skupina Renew) razšle, se je zdelo, da se njegova poslanska kariera v Bruslju in Strasbourgu končuje. V Strasbourgu, kjer evropski poslanci zasedajo zadnjič v tem mandatu, smo šli po sledi neuradnih informacij, da to še ni povsem gotovo in da bi se lahko na volitve v zadnjem hipu podal s svojo listo. Na vprašanje, ali to drži, je odgovoril, da to v tem trenutku težko komentira. "Razmišljam v tej smeri, ampak dokler ne bo kaj konkretnega, o tem težko govorim. Če bi šel na volitve z lastno listo, bi moral zbrati podpise, lažje je, če imaš podporo katere izmed strank. Možnih je več scenarijev. Je pa vse zelo hipotetično," je odgovoril.

Ne skriva želje, da bi rad ostal v službi na relaciji Bruselj-Strasbourg: "To je vedno bila moja želja, treba pa je biti politično realen. Neke stvari so možne, nekatere pa ne. Če se bo pokazala priložnost in če bo izvedljivo, te priložnosti ne bom zavrgel." Se pa zaveda časovne stiske, pravi, da je to ključni dejavnik, saj je treba zbrati podpise do 9. maja. "Težko je oceniti, kolikšen bi bil mobilizacijski učinek. Težko komentiram, sem se pa s to idejo poigraval," pojasnjuje. Zanikal je, da bi lahko kandidiral na listi katere od strank. Tudi med kandidati Desusa ga ne bo.

Razloga mu niso pojasnili

Na vprašanje, če so ga v stranki na listi degradirali, ker naj bi partnerica premierja Roberta Goloba Tina Gaber ocenila, da ima premalo všečkov na družbenih omrežjih, je odgovoril, da kroži ogromno govoric, ki se jim ne posveča: "Nikoli mi ni bil pojasnjen razlog, zakaj sem bil na listi na osmem, neizvoljivem mestu. Edino, kar so mi rekli, je, da sem po internih javnomnenjskih raziskavah kotiral tako slabo, da so me pač umestili na dno. To mi je bilo rečeno, kdo pa piše strategijo predvolilnega boja, pa ne vem. So pa družbena omrežja del strankine strategije." S stranko že skoraj mesec dni nisem v stiku, je povedal: "Ne vem, kaj se dogaja, kdo kaj vodi in kako. Naslednji logičen korak je, da bom še formalno izstopil iz stranke. Zdaj sem še na plenarnem zasedanju parlamenta, potem pa bom moral sprejeti še določene odločitve." O tem, kje se vidi, če ne bo več evropski poslanec, je dejal, da so bo odpočil, nato pa šel novim izzivom naproti. "Glede na razmere, se bom skušal vrniti v obramboslovje. Je več možnosti. Političnih izzivov doma ne bo zmanjkalo," pravi. Te dni smo govorili tudi z drugimi slovenskimi evropskimi poslanci, ki so prav tako začudeni, da je Svoboda Grošlja videla na težko izvoljivem mestu, ker velja za vsebinsko močnega poslanca. To mu priznavajo tudi nekateri tekmeci z drugega političnega pola.

Vučićev napad na Slovenijo

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v torek na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je Srbija padla v past, ki so ji jo nastavile ZDA, Švica in Slovenija. "Ne ve se, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug," je dejal. Na to se je odzval slovenski državni vrh. Iz kabineta premierja Roberta Goloba so sporočili, da pričakujejo spoštljiv odnos od predsednika prijateljske Srbije. Zunanja ministrica Tanja Fajon je povedala, da so na zagovor že poklicali odpravnika poslov na srbskem veleposlaništvu v Ljubljani.

Spomnimo: ravno poslanec Grošelj je že bil deležen Vučićevih žaljivk. Ker je bil predsednik opazovalne komisije Evropskega parlamenta, ki je spremljala volitve v Srbiji in v poročilu opozorila na nepravilnosti, ga je Vučić označil za "sovražnika Srbije". V Večeru smo pisali, da bi lahko bil del razlogov, da se je v Svobodi znašel v nemilosti, tudi v njegovem kritičnem odnosu do Vučića. Znano je, da je Vučićev velik zaveznik ljubljanski župan Zoran Janković, sicer pa politično vpliven tudi v krogih premierja Roberta Goloba. Vsi omenjeni so sicer zanikali, da bi se kaj takšnega zgodilo.

O novem Vučićevem izpadu je Grošelj povedal, da to kaže na to, kako zelo je Srbija nazadovala na področju demokratičnega razvoja. "Jasno je, da se Vučić vedno bolj odmika od evropske poti. Slovenija je vedno delovala v smeri, da bi olajšali njihovo pot do EU. Ampak Vučićev režim to vedno bolj zavrača. Bil sem zelo aktiven pri srbski manjšini na Kosovu, tudi Matjaž Nemec se je angažiral. Dosegli smo vizno liberalizacijo. Kljub temu gre Srbija neko razvojno pot, ki se kaže v odnosih s sosednjimi državami. Zaostrujejo odnose tako s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Črno goro. To je odraz notranjepolitičnega stanja v Srbiji. Zunanjepolitični odnosi so pač žrtev notranje politike. Pravilo je, da notranja politika zmeraj vpliva na zunanjo." Omenil je, da je morda na Vučićev odnos do Slovenije vplivala tudi Tanja Fajon, ki je bila kot evropska poslanka zelo kritična do Vučićevega režima: "To je morda malo prispevalo k poslabšanju odnosov. Ampak to je pač logika, ki jo uporablja predsednik Vučić v notranjepolitičnih nastopih. Vsak njegov zunanjepolitični nastop ima notranjepolitično konotacijo," je dodal. 

Bi to utegnilo otežiti postopek imenovanja novega slovenskega veleposlanika v Beogradu? Grošelj meni, da bo prišlo do neke reciprocitete. "Slovenija ni podelila agremana za srbskega veleposlanika. Pričakujem, da bo nekaj podobnega sledilo s srbske strani. To je za pričakovati v zunanjepolitičnih običajih. Zanimivo je, da so nekateri drugi odnosi dobri. Vse kaže na kompleksnost srbske politike," je pojasnil.