Uroš Esih
Evropske volitve so za politične stranke zanimive tudi z vidika za slovenske razmere visokih prejemkov evropskih poslancev. Zadnja afera, v katero sta vpletena prvak nacionalistične SNS Zmago Jelinčič in nesojeni nosilec njegove liste za evropske volitve Gregor Preac, je ponovno odprla razprave o obvodnem in zakonsko spornem financiranju političnih strank. Preac je pred dnevi Jelinčiča obtožil, da je od njega zahteval 500 evrov mesečne rente za financiranje stranke v primeru morebitne izvolitve v Evropski parlament, poleg tega pa še dodatnih tisoč evrov mesečne rente zase. Jelinčič je javno priznal, da je res zahteval 500 evrov za stranko s pojasnilom, da imajo tako zadevo urejeno vse stranke, "ker vsak poslanec mora nekaj prispevati, če je izvoljen oziroma če ga stranka da na listo". Ko je bilo govora o 1000 evrih zase, pa da se je Jelinčič zgolj šalil.
2,1 milijona evrov nadomestil popolnoma brez nadzora
"Stojim za izjavo, da mi je Jelinčič v osebnem pogovoru kot pogoj za nosilca liste SNS na evropskih volitvah dejal, da naj bi od plače kot morebitni evropski poslanec na mesec dajal 500 evrov za stranko in 1000 njemu osebno," je včeraj znova potrdil Preac in dodal, da je po njegovi oceni Jelinčič ugotovil, da ni pravi partner za te njegove finančne kupčije, zato ni "pravi partner za posle, kako iz evropskih virov preko mene napajati sebe in stranko".
Na osnovi Preačevih in Jelinčičevih izjav so ljubljanski kriminalisti začeli predkazenski postopek proti prvaku SNS. Zaznali so namreč sum storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja, po zaključku predkazenskega postopka bodo o ugotovitvah obveščali pristojno državno tožilstvo. S primerom so iz medijev obveščeni tudi pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), o morebitni uvedbi postopka pa naj bi se senat KPK odločil v naslednjih dneh.
Jelinčičevo poslovanje
Prvak SNS Zmago Jelinčič se skozi celo svojo kariero sooča z očitki o politični korupciji. Nazadnje se je namigovalo o njegovi podkupljivosti v zameno za podporo rebalansu proračuna. Lani je bil Jelinčič izključen iz Sveta Evrope zaradi vpletenosti v obsežen korupcijski škandal v korist Azerbajdžana. Leta 2010 so kriminalisti okrožnemu državnemu tožilstvu v Kopru poslali kazensko ovadbo proti Jelinčiču in nekdanjemu kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku. Očitali so jima kaznivo dejanje dajanja in prejemanja podkupnin. Zadeva je bila povezana z dogovori glede zemljišč za letalski muzej v Murski Soboti in s kupovanjem glasov proti interpelaciji ministra Pogačnika ter za sprejetje zakona o kmetijskih zemljiščih. Pod drobnogledom Računskega sodišča se je znašlo tudi Jelinčičevo oddajanje prostorov svoje hiše stranki SNS za 500 evrov najemnine.
Del plače za delovanje stranke
Večina parlamentarnih strank predvideva, da funkcionarji, ki so izvoljeni z njihovo podporo, plačujejo višjo članarino ali namenjajo del plače za delovanje stranke. To je določeno z akti ali sporazumi. V LMŠ so pojasnili, da pri njih članarino plačujejo le funkcionarji stranke, in sicer mesečno temu namenijo 1,5 odstotka od bruto plače. V SDS poznajo t. i. funkcionarsko članarino, ki znaša pet odstotkov od plače. Plačujejo jo poslanci DZ in evropski poslanci, določena pa je po sporazumu, ki ga podpišejo poslanci s stranko. Tudi v aktih SD je predvideno, da poslanci DZ in evropski poslanci ter vladni funkcionarji za stranko dajejo pet odstotkov, in sicer od neto plače. Letna članarina v Levici znaša 20 evrov. Članarine za poslance in poslanke pa so opredeljene v pravilniku o članarinah in so določene po progresivni lestvici, glede na prihodek. Po internem pravilniku NSi dajejo poslanci DZ in Evropskega parlamenta ter funkcionarji na lokalni ravni po pet odstotkov plače. V SAB je članarina za funkcionarje različna glede na funkcijo. V SMC pa je članarina za vse, tudi funkcionarje, 30 evrov letno. Le v Desus so navedli, da poslanci plačujejo navadno članarino, ki znaša nekaj evrov. (sta)
Evropski poslanci SDS najemajo prostore stranke
Izmed evropskih poslancev, ki so razkrili podatke o stroških najema, najdražjo najemnino, 1250 evrov na mesec, plačuje Lojze Peterle, najmanjšo pa Ivo Vajgl, 345 evrov. Podatkov o višini najema ni razkril Franc Bogovič, kakor tudi ne vsi trije evropski poslanci iz vrst SDS, Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver. Vsi trije namreč najemajo pisarne na sedežu stranke SDS v Trstenjakovi 8 v Ljubljani.
V SDS zatrjujejo, da njihovi evropski poslanci najemajo prostore skladno s pravili, najemnine pa da so prikazane tudi v poslovnih knjigah, ki jih nadzoruje Računsko sodišče. V letnem poslovnem poročilu SDS je navedeno, da ima stranka 42 tisoč evrov dohodkov od premoženja. Pod predpostavko, da omenjeni dohodki prihajajo od oddajanja prostorov svojim evropskim poslancem, pomeni, da vsak od omenjenih treh plačuje dobrega tisočaka mesečno.
