Janez Kovačič
Zgodba ima kar nekaj brade, ne pa še epiloga. In ta utegne aktualizirati biblijsko zgodbo o na videz nepremagljivem velikanu (koncernu) in šibkem malčku na eni strani, na drugi pa pokazati, kako neverjetno krhka je neka gospodarska zgradba, ki sicer obvladuje dobršen del avtomobilskega sveta.
Bosanski Prevent in nemški Volkswagen sta precej časa živela v složnem zakonu. Razpok ni bilo videti, pa čeprav je jasno, da je v tej verigi končni kupec tisti, ki diktira pogoje in seveda ceno. Ta družinski milje se je skalil po tistem, ko se je VW zapletel v afero Dieselgate in ko je postalo jasno, da bodo morali svoj del "krivde" (denarja) pokasirati tudi številni dobavitelji. Mali Prevent se je uprl in v pravem balkanskem slogu vrnil udarec: proizvodnja nekaterih volkswagnov je obstala, ker bosansko podjetje ni dobavilo tistega, kar bi bilo moralo. Sledila je na hitro sklicana mirovna konferenca, Nemci in Bosanci so si segli v roke. Toda veliki VW ni pozabil, slabo skrivajoč jezo in užaljenost se je po nekaj letih le znebil neugodnega partnerja. Ta je vložil nekaj tožb, zahteva visoke odškodnine, sodbe oziroma sodb še ni. In kaj je pri vsem tem intrigantno?
VW zdaj ugotavlja, da je bilo bosansko podjetje ves čas točno obveščeno o njegovih namerah. Zdi se, da ima zgodba v sebi nekaj malega bondovskega ali po novem žvižgaškega. Zadnje dni se je vmešala policija, kajti na sceni se je "pojavilo" tudi truplo, kar pomeni, da pri vsem tem morda res ne gre zgolj za zabavljaško zgodbo visoke industrijske politike, pač pa drage, resne in tudi nevarne reči. To je ena plat. Druga se zdi pomembnejša.
VW je največji igralec na avtomobilski sceni. Predstavlja kompliciran gospodarsko-tehnično-logističen sistem. Napak ne sme biti, najmanjša kolesca morajo biti tako zanesljiva kot največja. To, da se je veliki VW tako ali drugače znebil malega Preventa, ni problem. Problem je, ko to narediš nerodno, prehitro in predvsem nepremišljeno. Jeza in užaljenost sta slaba svetovalca.
