(TEST) Že tretja novodobna generacija Fiatovega modela 500: Od daleč prepoznaven, a vseeno drugačen

Obraz se zdi še bolj prikupen, zadnje luči, no, vsaj leva, pa ponazarjajo črko E. Barva? Zelen? Moder? Oboje! Odvisno od kota pogleda in od osvetlitve. Zna biti tudi oboje hkrati, če gledamo različne točke na karoseriji. A ne glede na vse zapisano: tako kot original iz leta 1957 je tudi ta še vedno prikupen mestni avtomobilček za dva, pogojno za štiri.

Notranji materiali, zasnova in izdelava so tokrat bolj kakovostni in silijo med prestižne. No, ne čisto povsod, a to velja tudi za druge s podobnim poslanstvom. Armaturna plošča je nova, znatno drugačna, a še vedno mladostno razgibana. Voznica bo menda pogrešala ogledalce v senčniku, sovoznica osvetljeno ogledalce, obe pa ročaj nad vrati.

Spredaj je prostor dobro odmerjen in sedeža ponujata zmeren bočni oprijem. Ugaja usnje (paket La prima) - tako na otip kot z videzom srednjega dela. Se pa v njem še vedno dokaj visoko sedi, kar danes marsikomu ugaja. Novi merilniki so seveda digitalni, meniji potovalnega računalnika bodo domači lastniku prejšnje generacije, pa tudi novemu lastniku takšnega 500 ne bodo predstavljali težav.

Slednje velja tudi za infozabavni sistem, kjer je treba posebej pohvaliti intuitivne menije za nastavljanje asistenčnih sistemov, pa tudi zaslon sam, ki je večji in kakovostnejši. Dobra stran so tudi klasična stikala za klimatski del in za menjalnik, žal pa vse drugo, izvzemši glasnost avdio sistema, zahteva krmiljenje z dotikom. Električno gnani 500 je za vožnjo preprost in lahkoten: zagon, pritisk na tipko D in stopalka za pospeševanje. Trije načini odziva pogona niso zapleteni, čeprav se tako morda zdi. Prvi je običajen, drugi poveča intenzivnost regeneracije, tretji pa doseg - med drugim ugasne klimatsko napravo. V mestu in medkrajevno je poskočen, dovolj tudi za prehitevanja. Pri zmerni vožnji porabi okoli 15, pri dinamični pa tudi do 20 kilovatnih ur na 100 kilometrov. Na avtomobilski cesti je manj prepričljiv, saj poraba hitro naraste, živahnosti pa ni več.

Namesto strešnega okna s senčilom ima različica Cabrio s platneno streho povsem drug značaj. Znotraj je nekaj več trušča, platno pa se odpre v dva položaja: samo do konca strehe ali pa se platneni del zloži s šipo vred. V prvem primeru je piša manj, v drugem veter že načenja pričesko, razlik pa je dovolj, da gre za dve različni notranji doživetji vetrnjaštva. Cabrio s paketom Icon nima usnja in stane 37.079 evrov.

Enak? Nedvomno - majhen, prikupen, prepoznaven. Drugačen? Tudi - bolj prestižen, elektrificiran in seveda - dražji. Taki so pač časi.