(TEST) Mini cooper SE: Koliko je v njem še tistega davnega slavnega coopra?

Čeprav je sedanja (tretja) generacija novodobnega minija na trgu že sedem let, vseeno na kratko o njem. Za brezčasen in prikupen videz je v osnovi zaslužen genialni Britanec grških korenin sir Alec Issigonis, sreča pa je, da je maroško-ameriški oblikovalec Frank Stephenson uspel zadržati osnovno obliko in jo je, navkljub znatnemu povečanju mer, prilagodil sodobnim zahtevam. Kaj dosti se od leta 2000 ni spremenil.

Čeprav sodi znamka Mini pod BMW, je to v miniju le stežka prepoznavno; morda in zgolj po oranžni osvetlitvi armaturne plošče ter po skopem potovalnem računalniku. V osnovi je notranjost podobno prikupna kot zunanjost, ni pa čisto idealna – pusti merilniki s precej odsevi se zdijo kot malo večji (zvrnjen) mobilni telefon, predal v vratih je (pre)ozek, notranja kljuka za odpiranje vrat je neergonomska, na zadnji klopi skoraj ni opreme in žarnica v prtljažniku je (glede na naprednost pogona) skoraj arhaična.

Cooper? Torej: športen? Ja, ampak ne v celoti. Vsekakor navdušuje nizko sedenje na odličnih sedežih (oprijemljivost, mere), pa tudi zadnja sedeža sta športno školjkasta. Še bolj športno: mehanika! Volan je zelo neposreden in še bolj zelo natančen (kar pa utegne koga motiti), podvozje daje občutek, kot da si v gokartu, lega na cesti je izvrstna. Motor ima veliko moč in izjemen navor – pravi cooper! In to ne glede na izbrani vozni profil, celo v varčnem green+. Preseneti tudi rekuperacija zavorne energije, ki je lahko (samostojno nastavljanje z gumbom) izdatna in – še bolj izdatna. Tega se je treba pač privaditi: odvzemanje toka s stopalko mora biti bolj nežno. In kar je tudi pomembno: nadzor nad zdrsom gnanih koles in stabilizacijski sistem sta izklopljiva. Pri električno gnanih avtomobilih sicer to ni v navadi.

Govori kaj proti športnosti? Morda. Položaj za volanom bi lahko bil boljši, ročna zavora je električno nadzirana, največja moč (tudi temu) elektromotorju po nekaj 10 sekundah (nadzorovano) upade in dosega je za športno vožnjo premalo: poraba se takrat lahko dvigne preko 25 kilovatnih ur na 100 kilometrov in s tem zmanjša doseg na okoli 150 kilometrov. Pozor tudi na avtomobilski cesti: pri stalnih 130 kilometrov na uro naj bi porabil dobrih 19 kilovatnih ur na 100 kilometrov.

Pa vendar: takšen, kot je, je cooper SE dostojen naslednik legendarnega prvinskega minija cooperja. In še več: z videzom, s športnostjo, z električnim pogonom, s prestižem, z opremo, z izdelavo, z materiali in še s čim je to mini, ki nima neposrednega tekmeca. Je pa precej drag: le 500 evrov je v osnovi cenejši od veliko zmogljivejšega bencinskega minija JCW.