(TEST) Psihologija pravi: prvi vtis lahko naredi zelo veliko, a ne vsega. Snovalci kuge to najbrž dobro vedo

Na armaturni plošči je precej prijetno mehkih materialov, videz še zdaleč ne razočara, volanski obroč je prijazno ergonomski, zvok motorja je pri običajni vožnji nizek, zamolkel, pomirjajoč, haptika komand je odlična (vključno z vrtljivim gumbom menjalnika), projicirni zaslon (HUD) je v celem odličen, osrednji zasloni so danes tudi že večji, a se zdi, da je tale v praksi zadosti velik, in položaj za volanom, ki sicer ni idealen, je zelo dober tako za sproščeno kot za bolj intenzivno vožnjo.{api_embed_photo}608216{/api_embed_photo}

Podvozje se zdi zelo dober kompromis med udobjem (tudi cestne luknje) in dinamiko in je, na čelu s tradicionalno neposrednim volanom za vozilo tega tipa (športni terenec), zelo visoko med tekmeci. Še bolj to velja za pogon: motor se ne brani vrtenja do točke, kjer menjalnik najkasneje pretakne navzgor (4200/min), a je preko večine delovnega področja navorsko izjemen. Štirikolesni pogon zna ta navor dobro izkoristiti: pri polnem plinu z mesta je pospeševanje tudi v spolzkem ali na makadamu navdušujoče. Zapisati, da takšnemu pogonu manjka zmogljivosti, bi bilo več kot samo nepravično.

Ne preseneča, da dinamika, ki jo ponujata takšna motorizacija in podvozje, vozniku vlije več volje do hitrejše vožnje, kar lahko dvigne porabo tudi do 10 litrov na 100 kilometrov, a je v splošnem motor presenetljivo varčen. Bolj moti grob zvok motorja, ki se pojavi pri višjih vrtljajih. Tudi ne gre spregledati, da štirikolesni pogon vzame nekaj prostora, zato v prtljažniku ni dvojnega dna.

Kak pomislek se pri kugi (sicer je to tipično fordovsko) pojavi pri upravljanju; tempomat, denimo, ima tri možnosti delovanja (običajen, radarski ali samodejni glede na omejitev, kar je pohvalno), vendar je za izbiro treba globoko v meni, kar voznika odvrne od uporabe in zato verjetno ves čas uporablja samo en način; podobno je z nadzorom nad zdrsom pogonskih koles (TC), ki je (tudi pohvalno) izklopljiv, a je tudi zanj treba globoko v meni. Ni pri roki!

A se je pri vsem vseeno treba vrniti k prvemu vtisu. K čisto prvemu. Videz. Za kugo je namreč prav videz velika revolucija, saj je bila doslej bolj oglate terenske podobe, z novo generacijo pa je prišel bolj nežen videz, ki - če vam uspe ne videti značilnih elementov te znamke (maska motorja, luči …) - precej spominja na porsche cayenne. Toda naj se to ne sliši ne kot graja in ne kot pohvala - zgolj razmišljanje o (še enem) prvem vtisu.